Po poti nazaj sem hodila za Brianom. Na hrbtu je nosil Senno, ker je bila utrujena. Zaprli smo vse prehode in prišli nazaj do dvorca.
»Ste kaj našli?« je vprašal Brad.
»Tri velike hiše in tunel!« mu je navdušeno razložila Senna, ki je že bila nazaj na tleh.
Ko smo vse razčistili smo šli spat, saj se je že bližal večer. To je bila prva noč, ko nisem sanjala o starših.
»Dobro jutro.« pri vratih je stala Rose. Bila je že preoblečena iz pižame. Zdramila sem se in se pretegnila.
»Zakaj moramo biti budni tako zgodaj?« sem vprašala.
»Danes bomo očistili cesto do tunela.« je rekel Sean, ki se je pokazal poleg Rose.
»Cel dan bomo rili plevel?!« je vzkipela Mia.
»Če boš hitro delala boš lahko končala do kosila.« ji je rekel Dean, ki je tudi prišel do vrat. Torej je bila vse skupaj ideja klana polnoletnih. Tako smo na skrivaj imenovali vse, ki so že dopolnili osemnajst let. Počasi smo vstali in se preoblekli. Nekaj hrane smo zmetali vase, potem pa šli ven. Ob vhodnih vratih je Sean delil rokavice. Ponoči je zapadel dež, zato je bila pot blatna. Začeli smo ruvati rastlinje, ki je zaraščalo pot. Delali smo pas, dovolj širok za avto.
Čez nekaj časa se je oglasila Senna, ki je bila zraven mene. »Glej Ashley, indijanka sem.« je rekla in se zasmejala. Z blatom si je na lica narisala črte.
Zasmejala sem se. »Prav res si.«
Takrat je na mojem obrazu pristala kepa blata. Seth, ki je delal pred mano je z motiko ponesreči pljusknil blato.
»Seth!« sem vzkliknila. Čeprav je bilo ponesreči ne bo škodilo, če se pozabavamo. Zajela sem kepo blata in jo vrgla v Setha.
»Zdaj boš pa plačala!« je rekel in vrgel novo kepo proti meni. Izmaknila sem se, zato je zadela Alison, ki je bila za mano. Ta je vzela kepo in jo vrgla v Setha. Tudi on se je izmaknil, tako je blato priletelo v Seana. On je nato zadel mene. V tistem trenutku sta po zraku zleteli dve kepi in zadeli Setha in Seana. Alicia je stala ob strani in se smejala.
»Kaj sva pa tebi naredila?« je vprašal Seth.
»Nič. Samo sestrskega pakta se držim.« je povedala in se postavila poleg mene in Alison.
»Senna, bolje bo, da greš malo na stran.« sem rekla. Ko smo se trojčice obrnile proti Sethu in Seanu smo bili izenačeni po moči. Take boje smo imenovali ''Vojna Manchaster''. Začeli smo metati blato eden v drugega. Vsakič, ko je kepa zadela koga drugega se je ta začel obmetavati z nami. Na koncu smo bili premočeni. Lasje so se mi lepili skupaj. Na koncu je edina čista ostala Senna, ki je delala blatne skulpture pri strani poti. Pot smo vseeno očistili, potem pa smo se zvrstili v kopalnici. Po kosilu smo vsi popadali na kavč ali na tla v dnevni. Zvečer so se vsi odpravili spat, razen Brada in Briana, ki sta stražila. Zasmilila sta se mi. Cel dan smo delali, sedaj pa sta mogla še stražiti. Ogrnila sem se z odejo in se po stopnicah spustila v spodnje nadstropje. Skozi okno sem pogledala ven. Brian je pazil sprednjo stran hiše, Brad pa zadnjo. Skozi vhodna vrata sem stopila ven. Kljub temu, da je bil že marec so bile noči mrzle. Brian je sedel na tleh ob zidu. Takoj, ko je zaslišal vrata se je ozrl.
»Samo jaz sem.« sem rekla potiho.
»Kaj delaš tukaj? Mogla bi spati.« je rekel.
»Tudi ti bi mogel spati. Cel dan smo delali.« sem rekla in sedla zraven njega. Počasi me je zmanjkovalo.
Ko sem že zadremala na njegovi rami mi je rekel: »Ashley, pojdi noter. Naspati se moraš.« Preveč sem bila zaspana, da bi se upirala. Šla sem noter in potiho legla nazaj na vzmetnico.
Po petih minutah sem že spala. Spet sem sanjala. S starši smo sedeli na travniku. Smejali smo se. Tri popolne družine. Imela sem lahno temno modro oblekico. Brian mi je nekoč rekel, da mi ta barva res pristoji. Ravno sem zagrizla v svoj sendvič. Takrat pa so se na robu gozda pojavile postave v črnih plaščih. Obraze so imeli zamegljene. »Tako vas imam rada.« je mama rekla meni, Alicii, Alison, Sethu in Seanu. Potem so se vsi starši postavili pred nas, kot ščit. V tistem trenutku se je na nebu pojavila strela in izginila tako hitro kot je prišla. Skozi lase mi je šinil veter. Trojčice smo imele rjave lase po mami. Postave so se bližale. Bilo jih je šest. Tako kot staršev. Postavili so se v vrsto. Imeli so pištole. Vsi skrati so jih sprožili. Jennifer, Tom, Charlotte, Jack, oči in mama so popadali na tla. Postave so se še bolj približale. Obraz moškega pred mano se je zjasnjeval. Tik preden bi ga lahko prepoznala se je pištola znašla na mojem vratu. Klik. Padala sem v črnino.
Sunkovito sem se dvignila. Komaj sem zadušila krik.
»Si v redu?« je zašepetala Alicia, ki je imela vzmetnico zraven mene.
»Ja. Samo nočna mora.« sem rekla. Ulegla sem se nazaj a nisem mogla zaspati. Ravno, ko sem zadremala je prišel klan polnoletnih in nas vrgel pokonci.
»Zakaj moramo spet vstati tako zgodaj?« sem vprašala.
»Spakirati moramo.« je rekel Sean. Saj res. Selimo se na drugo stran pečine. Tisti trije dvorci so bolje ohranjeni.
Ko sem pojedla zajtrk, si umila zobe in se preoblekla sem šla v mojo 'ambulanto', ki je do sedaj nekaj časa samevala in spakirala vsa zdravila v torbo. Ko smo spakirali vse, smo stvari zložili v avte in odšli. V avte smo se posedli mešano, a ni bilo skrbi, da bi nas kdo videl. Zraven mene je sedela Senna. V jakni sem imela spravljena njena zdravila. Na Sennini drugi strani je sedela Alicia. Rose je vozila, na sovozniškem sedežu pa je sedela Jane. Ustavili smo se pred skalno steno. Sean je šel noter in odprl zakrinkana garažna vrata. Zapeljali smo skozi tunel. Na koncu so Dean, Rose in Sean vpisali gesla in vrata so se odprla. Odpeljali smo po makadamski cesti. Zapeljali smo na dovoz.
»Hiše so dovolj velike, da gremo lahko vsi v eno. Imajo vsaka okoli trideset spalnic in pet kopalnic. Katero bomo izbrali?« je rekel Sean.
Senna se je postavila na sredino paviljona in zapela izštevanko. »V tisto hišo gremo.« je rekla in pokazala na hišo pred katero je z mozaikom pisalo 'Manchaster'. Ker so bile hiše iste je bilo tako ali tako vseeno, zato smo res vse znosili noter. Ker je vseh nas bilo petnajst je vsak dobil svojo sobo. Svoje stvari sem nesla v spalnico, ki sem jo dobila. Ne vem od kje ampak vse sobe so imele pohištvo. Pisalna miza, omara, postelja in predalnik. V eno izmed sob sem nesla vsa zdravila. Glede na potrebo po zdravljenju v zadnjem času se mi ni zdelo smiselno dejansko urediti nove ambulante. V eni od ostalih spalnic je bila učilnica. Druge so ostale prazne. V dnevni sobi je bilo na eni steni naslikano družinsko drevo. Vsaka generacija je bila napisana z bolj svežo barvo.
Naslednji dan sem šla z Rose v hišo Rodriguez. Tudi tam je bilo družinsko drevo.
Pokazala je na napis 'Rosella Brown'. »Bila je moja babica. Po njej sem dobila ime.«
»In umrla je tako kot vse naše babice in dedki. In stric Seth.« sem rekla. Naši stari starši: Suzanne in Henry Manchaster, Charlie in Sherri Lapray in Rosella in Carl Rodriguez so umrli, na ladji, ki je potonila. Stric Seth je bil umorjen, a storilca nikoli niso dobili. Jack in Tom sta bila edinca, drugače bi njune sorojence najbrž doletelo isto.
»Ste kaj našli?« je vprašal Brad.
»Tri velike hiše in tunel!« mu je navdušeno razložila Senna, ki je že bila nazaj na tleh.
Ko smo vse razčistili smo šli spat, saj se je že bližal večer. To je bila prva noč, ko nisem sanjala o starših.
»Dobro jutro.« pri vratih je stala Rose. Bila je že preoblečena iz pižame. Zdramila sem se in se pretegnila.
»Zakaj moramo biti budni tako zgodaj?« sem vprašala.
»Danes bomo očistili cesto do tunela.« je rekel Sean, ki se je pokazal poleg Rose.
»Cel dan bomo rili plevel?!« je vzkipela Mia.
»Če boš hitro delala boš lahko končala do kosila.« ji je rekel Dean, ki je tudi prišel do vrat. Torej je bila vse skupaj ideja klana polnoletnih. Tako smo na skrivaj imenovali vse, ki so že dopolnili osemnajst let. Počasi smo vstali in se preoblekli. Nekaj hrane smo zmetali vase, potem pa šli ven. Ob vhodnih vratih je Sean delil rokavice. Ponoči je zapadel dež, zato je bila pot blatna. Začeli smo ruvati rastlinje, ki je zaraščalo pot. Delali smo pas, dovolj širok za avto.
Čez nekaj časa se je oglasila Senna, ki je bila zraven mene. »Glej Ashley, indijanka sem.« je rekla in se zasmejala. Z blatom si je na lica narisala črte.
Zasmejala sem se. »Prav res si.«
Takrat je na mojem obrazu pristala kepa blata. Seth, ki je delal pred mano je z motiko ponesreči pljusknil blato.
»Seth!« sem vzkliknila. Čeprav je bilo ponesreči ne bo škodilo, če se pozabavamo. Zajela sem kepo blata in jo vrgla v Setha.
»Zdaj boš pa plačala!« je rekel in vrgel novo kepo proti meni. Izmaknila sem se, zato je zadela Alison, ki je bila za mano. Ta je vzela kepo in jo vrgla v Setha. Tudi on se je izmaknil, tako je blato priletelo v Seana. On je nato zadel mene. V tistem trenutku sta po zraku zleteli dve kepi in zadeli Setha in Seana. Alicia je stala ob strani in se smejala.
»Kaj sva pa tebi naredila?« je vprašal Seth.
»Nič. Samo sestrskega pakta se držim.« je povedala in se postavila poleg mene in Alison.
»Senna, bolje bo, da greš malo na stran.« sem rekla. Ko smo se trojčice obrnile proti Sethu in Seanu smo bili izenačeni po moči. Take boje smo imenovali ''Vojna Manchaster''. Začeli smo metati blato eden v drugega. Vsakič, ko je kepa zadela koga drugega se je ta začel obmetavati z nami. Na koncu smo bili premočeni. Lasje so se mi lepili skupaj. Na koncu je edina čista ostala Senna, ki je delala blatne skulpture pri strani poti. Pot smo vseeno očistili, potem pa smo se zvrstili v kopalnici. Po kosilu smo vsi popadali na kavč ali na tla v dnevni. Zvečer so se vsi odpravili spat, razen Brada in Briana, ki sta stražila. Zasmilila sta se mi. Cel dan smo delali, sedaj pa sta mogla še stražiti. Ogrnila sem se z odejo in se po stopnicah spustila v spodnje nadstropje. Skozi okno sem pogledala ven. Brian je pazil sprednjo stran hiše, Brad pa zadnjo. Skozi vhodna vrata sem stopila ven. Kljub temu, da je bil že marec so bile noči mrzle. Brian je sedel na tleh ob zidu. Takoj, ko je zaslišal vrata se je ozrl.
»Samo jaz sem.« sem rekla potiho.
»Kaj delaš tukaj? Mogla bi spati.« je rekel.
»Tudi ti bi mogel spati. Cel dan smo delali.« sem rekla in sedla zraven njega. Počasi me je zmanjkovalo.
Ko sem že zadremala na njegovi rami mi je rekel: »Ashley, pojdi noter. Naspati se moraš.« Preveč sem bila zaspana, da bi se upirala. Šla sem noter in potiho legla nazaj na vzmetnico.
Po petih minutah sem že spala. Spet sem sanjala. S starši smo sedeli na travniku. Smejali smo se. Tri popolne družine. Imela sem lahno temno modro oblekico. Brian mi je nekoč rekel, da mi ta barva res pristoji. Ravno sem zagrizla v svoj sendvič. Takrat pa so se na robu gozda pojavile postave v črnih plaščih. Obraze so imeli zamegljene. »Tako vas imam rada.« je mama rekla meni, Alicii, Alison, Sethu in Seanu. Potem so se vsi starši postavili pred nas, kot ščit. V tistem trenutku se je na nebu pojavila strela in izginila tako hitro kot je prišla. Skozi lase mi je šinil veter. Trojčice smo imele rjave lase po mami. Postave so se bližale. Bilo jih je šest. Tako kot staršev. Postavili so se v vrsto. Imeli so pištole. Vsi skrati so jih sprožili. Jennifer, Tom, Charlotte, Jack, oči in mama so popadali na tla. Postave so se še bolj približale. Obraz moškega pred mano se je zjasnjeval. Tik preden bi ga lahko prepoznala se je pištola znašla na mojem vratu. Klik. Padala sem v črnino.
Sunkovito sem se dvignila. Komaj sem zadušila krik.
»Si v redu?« je zašepetala Alicia, ki je imela vzmetnico zraven mene.
»Ja. Samo nočna mora.« sem rekla. Ulegla sem se nazaj a nisem mogla zaspati. Ravno, ko sem zadremala je prišel klan polnoletnih in nas vrgel pokonci.
»Zakaj moramo spet vstati tako zgodaj?« sem vprašala.
»Spakirati moramo.« je rekel Sean. Saj res. Selimo se na drugo stran pečine. Tisti trije dvorci so bolje ohranjeni.
Ko sem pojedla zajtrk, si umila zobe in se preoblekla sem šla v mojo 'ambulanto', ki je do sedaj nekaj časa samevala in spakirala vsa zdravila v torbo. Ko smo spakirali vse, smo stvari zložili v avte in odšli. V avte smo se posedli mešano, a ni bilo skrbi, da bi nas kdo videl. Zraven mene je sedela Senna. V jakni sem imela spravljena njena zdravila. Na Sennini drugi strani je sedela Alicia. Rose je vozila, na sovozniškem sedežu pa je sedela Jane. Ustavili smo se pred skalno steno. Sean je šel noter in odprl zakrinkana garažna vrata. Zapeljali smo skozi tunel. Na koncu so Dean, Rose in Sean vpisali gesla in vrata so se odprla. Odpeljali smo po makadamski cesti. Zapeljali smo na dovoz.
»Hiše so dovolj velike, da gremo lahko vsi v eno. Imajo vsaka okoli trideset spalnic in pet kopalnic. Katero bomo izbrali?« je rekel Sean.
Senna se je postavila na sredino paviljona in zapela izštevanko. »V tisto hišo gremo.« je rekla in pokazala na hišo pred katero je z mozaikom pisalo 'Manchaster'. Ker so bile hiše iste je bilo tako ali tako vseeno, zato smo res vse znosili noter. Ker je vseh nas bilo petnajst je vsak dobil svojo sobo. Svoje stvari sem nesla v spalnico, ki sem jo dobila. Ne vem od kje ampak vse sobe so imele pohištvo. Pisalna miza, omara, postelja in predalnik. V eno izmed sob sem nesla vsa zdravila. Glede na potrebo po zdravljenju v zadnjem času se mi ni zdelo smiselno dejansko urediti nove ambulante. V eni od ostalih spalnic je bila učilnica. Druge so ostale prazne. V dnevni sobi je bilo na eni steni naslikano družinsko drevo. Vsaka generacija je bila napisana z bolj svežo barvo.
Naslednji dan sem šla z Rose v hišo Rodriguez. Tudi tam je bilo družinsko drevo.
Pokazala je na napis 'Rosella Brown'. »Bila je moja babica. Po njej sem dobila ime.«
»In umrla je tako kot vse naše babice in dedki. In stric Seth.« sem rekla. Naši stari starši: Suzanne in Henry Manchaster, Charlie in Sherri Lapray in Rosella in Carl Rodriguez so umrli, na ladji, ki je potonila. Stric Seth je bil umorjen, a storilca nikoli niso dobili. Jack in Tom sta bila edinca, drugače bi njune sorojence najbrž doletelo isto.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Odlično! Ta zgodba je nora. Če bo to šlo kdaj v knjigo bom 1., ki jo bo kupila. To je res odlična ugodba. Komaj čakam nov del.
lp pilovka99
lp pilovka99
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Kot je napisala pilovka99; tvoja zgodba bi enkrat res morala biti izdana v obliki knjige:clap::ok_hand:Bravo, pisateljica:kissing_heart:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super!
1
Moj odgovor:
puncaa
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
rabm iskreno mnenje! - prosm preber
Torej, grem kr na problem:
js šepam. Ko sem vprašala sestro, je rekla, da je ful opazno, in da se (ko hodm) preveč nagibam v levo desno stran. Moja samozavest je bla že tko slaba, zdej je pa sam še slabš! :(
Zanima me, kaj bi si vi mislil o taki osebi, če bi jo vidl? (prosm za iskreno mnenje, ne bom užaljena) A mislte, da nimam šans s fanti?
(Btw stara sm 16.) Drgač probam šepanje izboljšat (z boljšo držo) - bomo vidl, kako bo (če ma kdo še kakšne ideje za izboljšanje/prikritje šepanja, lahko napiše).
Lp, vesela bom vsazga odgovora
js šepam. Ko sem vprašala sestro, je rekla, da je ful opazno, in da se (ko hodm) preveč nagibam v levo desno stran. Moja samozavest je bla že tko slaba, zdej je pa sam še slabš! :(
Zanima me, kaj bi si vi mislil o taki osebi, če bi jo vidl? (prosm za iskreno mnenje, ne bom užaljena) A mislte, da nimam šans s fanti?
(Btw stara sm 16.) Drgač probam šepanje izboljšat (z boljšo držo) - bomo vidl, kako bo (če ma kdo še kakšne ideje za izboljšanje/prikritje šepanja, lahko napiše).
Lp, vesela bom vsazga odgovora
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
vse najbolse:heart::purple_heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart:!
i love itttttttt:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart::heart::heart::purple_heart:sama ...