»Potem pa bova še malo
povohljala po šoli. Morda bova odkrila še kakšno sled,« je rekel Miha in odšla sta.
Namenila sta se naravnost do šolskega računalničarja, da bi pogledala še posnetke
varnostnih kamer. Ko sta prišla v računalnico, pa sta ugotovila, da računalničarja ni v njej.
Že sta hotela oditi, ko jima je nasproti prikorakal njihov računalničar Rahul Rider s polnim
vozičkom računalnikov. Razložila sta mu, kaj se je zgodilo in rade volje jima je pokazal
posnetke kamer. Na posnetku se je okoli treh prikazal Ivan, pokljukal je za kljuko
njihovega razreda, a vrata so bila zaklenjena, zato je odšel. Čez okoli pol ure se je pojavil
Dane in pokljukal za kljuko. Vrata se spet niso odprla. Kazalo je že, da bo odšel, a je
namesto tega iz žepa potegnil voki-toki in nekaj rekel vanj, potem pa odšel. Ko sta to
videla, sta se poslovila od računalničarja in odšla. Na poti domov sta ugotovila, da sta
možna dva krivca: Dane in Ivan. Ampak to še ni bilo dovolj. Potrebovala sta dokaze.
Nobeden od osumljencev ni dejansko vstopil v razred, samo pogledala sta, če je odprt. Za
to bi lahko imela tudi kakšen drug razlog. Ko sta naslednji dan prišla v učilnico, sta Loli
poročala o ugotovitvah in še malo preiskala razred. Tokrat sta odkrila pravo sled: sledi

prstov na zunanji okenski polici in udrtino na notranji. Ker še vedno nista imela povsem
logične razlage za vse to, sta šla spet v računalnico. Zdaj sta gledala kamero pred oknom
njihovega razreda. Tokrat sta zadela žebljico na glavico. Okoli pol štirih se je k njihovemu
oknu v prvem razredu prikradel Stane Sixtynine. V rokah je držal kavelj, ki je bil navezan
na dolgo vrv. Zavihtel jo je in v prvem poskusu zadel okno njihovega razreda ter zataknil
kavelj za okensko polico. Splezal je po vrvi, se oprijel okenske police in splezal v razred.
Ko se je čez nekaj časa vrnil k oknu, je v roki držal redovalnico. Z njo se je spustil po vrvi,
povlekel kavelj k sebi in odšel.

SE NADALJUJE...................