To je nov del moje zgodbe Utrinki iz življenja temnega gospoda. Upam, da ste veseli, da so končno počitnice ter, da se boste spočili in si nabrali moči za novo šolsko leto. Upam tudi, da vam bo všeč ta del, mogoče je malo daljši, ampak res se zgodi ful pomemben dogodek, tako da uživajte v branju

ZGODBA:
Z zajcem se je odpravil na dvorišče. Okoli njega so otroci švigali sem ter tja, vreščali od veselja, se igrali, porivali, vse kaj počnejo otroci na običajen dan na velikem, kamnitem s soncem obsijanem dvorišču. Vendar v Tomovih temnih očeh, je bilo zaznati nekaj, kaj je dajalo občutek, da so njegove oči le za eno stvar. Star hrast, iz katerega so izraščale številne veje, obložene z zelenimi listi. Zaradi njegove velikosti in širine, so se še posebej v poletnih mesecih ob njem zadrževali številni otroci ter se hladili v osvežujoči senci. Danes, seveda ni bilo nič drugače. Ko je Tom prečkal stopnice, ki so vodile na dvorišče, pa se je zgodil čuden dogodek. Nad – prej s soncem obsijano – dvorišče, se je spustila tema in megla. Vsi otroci so začeli vreščati od strahu, in na dvorišču je nastal kaos. Gospa Cole je stala sredi dvorišča ter klicala otroke. Čez nekaj na njem ni bilo ne žive duše, razen Toma. Vsi otroci so se skupaj z gospo Cole poskrili v sirotišnici, medtem ko je Tom ostal zunaj. Nasmehnil se je sam pri sebi. Brezbrižno je stopil do drevesa ter iz žepa potegnil plišastega zajca, ki ga je nedavno ukradel iz sobe Billyja Stubbsa. Z zajcem je naredil zelo kruto dejanje, vsekakor iz maščevanja za jutranje žaljive besede, ki mu jih je namenil Billy Stubbs kot »voščilo«. Nato se je obrnil ter se z mirnimi koraki odpravil proti sirotišnici. V njej je vladal takšen nered, da nihče ni opazil njegove več minutne odsotnosti in vrnitve v sirotišnico. Naslednji dan je Billy Stubbs z žalostnim obrazom prikorakal v jedilnico ter začel vse otroke po vrsti spraševati, če so kje videli njegovega zajca. Gospa Cole je po desetih minutah odločila, da je dovolj ter Billyju ukazala naj pusti svoje vrstnike pri miru med zajtrkom in jim da mir, da lahko pojejo. Takoj po zajtrku je stekel na dvorišče – misleč, da ga je včeraj ob kaosu, ki je nastal zaradi nenadnega mraka nekje izgubil – ter bil priča neverjetnemu prizoru. Kmalu so se mu pridružili še njegovi vrstniki ter odprli usta ob pogledu na a neverjeten dogodek, zajec je – z glavo obrnjen navzdol – visel z najvišje veje hrasta na dvorišču. Veje, ki je segala višje kakor streha sirotišnice. Billy je po nekaj kratkih trenutkih začudenja prišel k sebi, ter se namenil prosti eni sami osebi – Tomu. Do njega je prišel z zelo pogumnim izrazom na obrazu. To je še bolj pritegnilo pozornost drugih otrok, ki so se spraševali kateri od teh dogodkov je bolj neverjeten – zajec, obešen na drevo ali pogum Billiya, ki si je drznil pristopiti do Toma ter ga potegniti za majico k sebi. Iz Billyja so prišle besede: »SPRAVI MOJEGA ZAJCA DOL!!!!! ENKRAT SE MORA VSE KONČATI, TUDI TVOJA NESRAMNA DEJANJA IN……..«, takrat ga je prekinila Gospa Cole: » Gospodič Stubbs. Izpustite gospodiča Riddla v tem trenutku«. To je spregovorila s tako strogim glasom, da je vse otroke spreletel srh – vključno z Billyjem. Izpustil je Toma nato pa malo manj pogumno ugovarjal: »Vendar gospa Cole, jaz nisem kriv, Tom je obesil mojega zajca na hrast«. Ob teh besedah se je gospa Cole presenečena ozrla proti hrastu. Ni mogla verjeti: »Ampak gospodič Stubbs, ne bodite smešni, ni mogoče, da bi majhen otrok kot je Tom lahko obesil zajca tako visoko. Razumem, da se vidva z Tomom ne razumeta najbolje ampak to so pa že res hude in smešne obtožbe. Prosim, da s tem prenehata«. Nato se je obrnila proti gruči otrok, ki je napeto poslušala razplet dogodkov ter zaklicala: »Konec odmora. Vrnite se v učilnico. Na vrsti je branje«. Otroci so jo z nesrečnimi izrazi na obrazih upoštevali ter se vrnili v stavbo. In z leti je Tom postajal vse bolj sebičen, nesramen ter maščevalen. Včasih se je svojim vrstnikom maščeval tudi samo zaradi besede, ki mu ni bila všeč. Vse do poletja, ko je bil star 9 let. Presenečenje za celotno sirotišnico in otroke je bilo, da je nek bogataš otrokom v sirotišnici financiral izlet na morje. To je bilo prvo morje v njihovem življenju, zato so se izleta vsi neizmerno veselili. Celo Tom, vendar on iz drugačnih razlogov……….

To je vse za danes. Upam, da vam je bilo všeč. Več naslednjič