PisalnicaV GORAH #1.del
3
1
Živjo! To bo moja prva zgodba. Upam da vam bo všeč.
Začelo se je, ko se je Mijina družina zbrala za mizo. Mija in njen bratec Mark sta bila že naveličana karantene, starši pa so s težavo premagovali hčerkino sitnarjenje. "Tako ne gre več naprej...... tako ne gre več naprej......" si je godrnjal oče. "Pojdimo nekam v naravo" "Kam?? Kam nas bosta spet vlekla?" "Vlekla vaju ne bova prav nikamor. Ti si itak že večja od mene in imaš daljše noge, Mark pa se tudi pri svojih osmih letih že povzpne ne kakšno goro." je reka mami. "A v gore bomo šli. A kar zdaj v temi?" se je Mark čudil. Mija: "Ne v temi ti bumbar! Jaz pa sploh nebom šla nikamor" "O, pa boš šla. Jutri ob 7.00 gremo na storžič." je bil odločen oče. Mark se je zapodil k ruzakom, Mija pa v svojo sobo.
PIIIIP PIIIIIP PIIIIIIP... Markova budilka je zvonila, ura je bila 6.15. Ponavadi takrat le očka hodi po hiši, ko se odpravlja v službo.Takrat pa je bila že cela družina budna. Le Mija je še spala v svoji sobi. Mark:"Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijaaaaaa! Zbudi se!" Mija je izgovorila nekaj žaljivk in počasi vstala. Po pol urnem Mijinem oblačenju so se vsedli v avto in se odpravili proti pekarni po zajtr saj niso še nič jedli. Mark je celo pot zganjal tako navdušenje da je njegova 13 letna sestra že skoraj pobegnila iz avta. PUSTOLOVŠČINA SE NADALJUJE!
Začelo se je, ko se je Mijina družina zbrala za mizo. Mija in njen bratec Mark sta bila že naveličana karantene, starši pa so s težavo premagovali hčerkino sitnarjenje. "Tako ne gre več naprej...... tako ne gre več naprej......" si je godrnjal oče. "Pojdimo nekam v naravo" "Kam?? Kam nas bosta spet vlekla?" "Vlekla vaju ne bova prav nikamor. Ti si itak že večja od mene in imaš daljše noge, Mark pa se tudi pri svojih osmih letih že povzpne ne kakšno goro." je reka mami. "A v gore bomo šli. A kar zdaj v temi?" se je Mark čudil. Mija: "Ne v temi ti bumbar! Jaz pa sploh nebom šla nikamor" "O, pa boš šla. Jutri ob 7.00 gremo na storžič." je bil odločen oče. Mark se je zapodil k ruzakom, Mija pa v svojo sobo.
PIIIIP PIIIIIP PIIIIIIP... Markova budilka je zvonila, ura je bila 6.15. Ponavadi takrat le očka hodi po hiši, ko se odpravlja v službo.Takrat pa je bila že cela družina budna. Le Mija je še spala v svoji sobi. Mark:"Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijaaaaaa! Zbudi se!" Mija je izgovorila nekaj žaljivk in počasi vstala. Po pol urnem Mijinem oblačenju so se vsedli v avto in se odpravili proti pekarni po zajtr saj niso še nič jedli. Mark je celo pot zganjal tako navdušenje da je njegova 13 letna sestra že skoraj pobegnila iz avta. PUSTOLOVŠČINA SE NADALJUJE!
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Fajna zgodba. Spremljam
2
Moj odgovor:
Axiety girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Motnje hranjenja
jaz mam en velik problem. strah me je jesti. da se bom zadušila. da se mi nekje zatakne hrana. premišljujem sam o tem. hrana se mi gnesi, ko jem premišljujem o vsakem požirku. ne morem več. hočem ven iz tega. enkrat sem že šla čez to, sam ni bilo tako hudo. sam jokam. nihče me ne razume. prijateljic pa nimam da bi jim povedala. bojim se da bi me ljudje kritizirali in obsojali zaradi tega. to ve samo moja mama. ko jem me je strah in ne delam drugega kot premišljujem o hrani, potem grem na wc in to kar je ostalo v ustih izplunem (ne izbruham) sam splavim si ven usta. moja mama je edina ki me razume. samo ko je poleg upam jesti. čez 3 tedne gre za 4 dni na izlet. strah me je da mi bo preveč. je edina katera me razume. čeprav se ji zadnje case to zdi noro. imam hude migrene in občutek da bom padla skupaj. prejšnji teden sem šla od pouka zarafi tega. prbič sem to nekomu zaupala. strah me je. rabim pomoč!
