#kriminalka
#notranjiboj
#razdvojenost
#misli
#odraščanje
#otroštvo
#akcija
#dekliškiproblemi
#detektivka
#domišljija
#družina
#duševnozdravje
#fantazija
#fantazijskabitja
#grozljivka
#knjige
#počitnice
#poklic
#poletje
#problemi
#puberteta
#pustolovščina
#starši
#strah
#tesnoba
#zgodba
#živali
#znanstvenafantastika
*i*Uvod*i*
»...zato se je odprava naših pogumnih raziskovalcev odločila, da bodo raziskali gozd, ki mu domačini pravijo Gozd Skrivnosti. Odprava je potekala 5. avgusta 1920. Vrnitev naših raziskovalcev naj bi bila 14. avgusta 1920. A tudi mnogo dni pozneje se ni vrnil nobeden od raziskovalcev. Nekateri predvidevajo, da so razlog za izginotje članov odprave, različna bitja, ki so jih nekateri domačini videli. Od takrat naprej je domačinom, turistom in komur koli bilo prepovedano hoditi v notranjost gozda. Različna podjetja za varnost ljudi so se odločila..«
Kim je položila stare časopise nazaj v prašno, kartonasto škatlo na podstrešju. Potisnila jo je nazaj pod staro mizo. Prah se je svetlikal v odsevu sončnih žarkov.
Po njenih mislih so ji rojile različne podobe skrivnostnih bitji v gozdu, ki so jih redki ljudje opazili in opisovali na najrazličnejše načine, podobe skrivnostnih senc, ki se plazijo po mrzlih, gozdnih tleh kot črna kača.
Vse pred njenimi očmi se ji je izbrisalo in začela jo je obdajat bela gosta megla. Okoli nje so se pokazala temna, mogočna drevesa. Njihove krošnje so se pozibavale v mrzlem, večernem vetru. Potopila se je globoko v svojo domišljijo – misli.
Videla je samo sebe stati med tihimi drevesi. Stati na mehki jasi, ki se je skrivala globoko v notranjosti gozda.
V gozdu, kjer ljudje izginjajo z neznanim razlogom.
»Kim!«.
Vse pred Kiminimi očmi se je v trenutku izbrisalo. Drevesa so se razblinila v nič, gosta, bela megla se je skrila in potopila v lesena tla in kmalu za tem je pred sabo spet videla prašno podstrešje, v katerem je pred nekaj minutami pospravljala.
»Kim!! A boš odgovorila!?« Se je še enkrat zaslišalo pod Kiminimi nogami.
»Prihajam!«
Kim se je počasi spustila po strmih in škripajočih stopnicah. Zaradi vročine na podstrešju ji je moker pot spolzel čez čelo.
Napotila se je naravnost v kuhinjo, kjer naj bi jo čakala starša.
*modra*dObEr dan/noč:kissing_smiling_eyes::kissing_smiling_eyes:!*modra*
(sPeT:unamused::rolling_eyes:) Sem se odločila, da bom znova oblavila mojo zgodbo od začetka:grinning::grinning:....hehe....:smiley:
Ker sem seveda bila (nič) malo dejavna:sweat_smile::sweat_smile:.
Pa mogoče za tiste, ki bi jih zanimala moja zgodba:grin::grin:.
ok....
:kiss:
*roza*lysm:kissing_heart::kissing_heart:*roza*
*roza*lp*roza*
*i*Golmanka:stuck_out_tongue_winking_eye:*i*
U still here??
:sunglasses:
:frowning::dark_sunglasses::ok_hand:
:writing_hand::eye::lips::eye::nail_care:
»...zato se je odprava naših pogumnih raziskovalcev odločila, da bodo raziskali gozd, ki mu domačini pravijo Gozd Skrivnosti. Odprava je potekala 5. avgusta 1920. Vrnitev naših raziskovalcev naj bi bila 14. avgusta 1920. A tudi mnogo dni pozneje se ni vrnil nobeden od raziskovalcev. Nekateri predvidevajo, da so razlog za izginotje članov odprave, različna bitja, ki so jih nekateri domačini videli. Od takrat naprej je domačinom, turistom in komur koli bilo prepovedano hoditi v notranjost gozda. Različna podjetja za varnost ljudi so se odločila..«
Kim je položila stare časopise nazaj v prašno, kartonasto škatlo na podstrešju. Potisnila jo je nazaj pod staro mizo. Prah se je svetlikal v odsevu sončnih žarkov.
Po njenih mislih so ji rojile različne podobe skrivnostnih bitji v gozdu, ki so jih redki ljudje opazili in opisovali na najrazličnejše načine, podobe skrivnostnih senc, ki se plazijo po mrzlih, gozdnih tleh kot črna kača.
Vse pred njenimi očmi se ji je izbrisalo in začela jo je obdajat bela gosta megla. Okoli nje so se pokazala temna, mogočna drevesa. Njihove krošnje so se pozibavale v mrzlem, večernem vetru. Potopila se je globoko v svojo domišljijo – misli.
Videla je samo sebe stati med tihimi drevesi. Stati na mehki jasi, ki se je skrivala globoko v notranjosti gozda.
V gozdu, kjer ljudje izginjajo z neznanim razlogom.
»Kim!«.
Vse pred Kiminimi očmi se je v trenutku izbrisalo. Drevesa so se razblinila v nič, gosta, bela megla se je skrila in potopila v lesena tla in kmalu za tem je pred sabo spet videla prašno podstrešje, v katerem je pred nekaj minutami pospravljala.
»Kim!! A boš odgovorila!?« Se je še enkrat zaslišalo pod Kiminimi nogami.
»Prihajam!«
Kim se je počasi spustila po strmih in škripajočih stopnicah. Zaradi vročine na podstrešju ji je moker pot spolzel čez čelo.
Napotila se je naravnost v kuhinjo, kjer naj bi jo čakala starša.
*modra*dObEr dan/noč:kissing_smiling_eyes::kissing_smiling_eyes:!*modra*
(sPeT:unamused::rolling_eyes:) Sem se odločila, da bom znova oblavila mojo zgodbo od začetka:grinning::grinning:....hehe....:smiley:
Ker sem seveda bila (nič) malo dejavna:sweat_smile::sweat_smile:.
Pa mogoče za tiste, ki bi jih zanimala moja zgodba:grin::grin:.
ok....
:kiss:
*roza*lysm:kissing_heart::kissing_heart:*roza*
*roza*lp*roza*
*i*Golmanka:stuck_out_tongue_winking_eye:*i*
U still here??
:sunglasses:
:frowning::dark_sunglasses::ok_hand:
:writing_hand::eye::lips::eye::nail_care:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
super zgodba.
moram priznat nisem še brala....
COOL:fire:
moram priznat nisem še brala....
COOL:fire:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Uuuuu, všeč mi je! Pa Kim je lepo ime ;)
0
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.



Pisalnica