Hello!
Nov del zgodbe! Objavljala bom še naprej, zato iskrena hvala coolgirl123, Hermi, SWS_lover in Vitici!
Uživajte!
~~~
Nohti varnostnika so se mi zarili v kožo in od peklenske bolečine sem se spačila. Takšnega razpleta kajpada nisem pričakovala, saj si nisem mislila, da sta mi bila moža tako blizu.
Varnostnik me je odvlekel do stopnic, kjer naju so čakali njegovi trije kolegi. Roka me je spustila in zazrla sem se v oči štirim možem v črnem. Bili so močne postave, vsi nabildani in veliki vsaj dva metra.
»Kaj si delala tamle?« je eden preusmeril mojo pozornost in s prstom pokazal na stopnice.
»Brala sem obvestilo,« sem se zlagala z nedolžnim izrazom na obrazu.
»Saj na nek način sem,« sem nato pomislila. »Le, da sem ga brala samo zaradi tega, ker me je zanimalo, zakaj sem pravkar prišla po pravih stopnicah dol, gor pa več nisem mogla.«
Ko sem se po teh mislih znova zazrla v obraze moških, sem opazila, da so se spogledali med sabo in si rahlo prikimali.
»Primi jo!« je nato levi z gromkim glasom naročil tistemu, ki je stal ob meni.
Dve močni roki sta me zgrabili za zapestja in jih položili na moj hrbet. Bila sem ukleščena in nisem sem mogla izmuzniti.
»Še enkrat te vprašamo. Kaj si počela tam? Si hotela iti morda na MAGIČNI ODDELEK?« me je ponovno vprašal sredinski.
Dih mi je zastal in preblisnil me je spomin na prestrašeno Katjo.
''Opazujejo te!'' je takrat dejala in komaj zdaj sem razumela dejanski pomen njenih besed.
''Moram jih zavesti,'' sem si rekla in može premerila s pogledom.
»Očitno je vse to belo le navzven, kajne gospodje?« sem jih nato pretkano vprašala s očitnim strahom v glasu.
A delovalo je. Prijem moža za mano je popustil in izkoristila sem priložnost. Pokrčila sem nogo in ga brcnila v mednožje. Zarjul je od bolečin, jaz pa sem se hitro ognila veliki roki levega varnostnika, ki je poletela proti mojemu licu tako, da je zadela njegovega kolega. Nato sem preskočila še nogo ki mi jo je nastavil tretji mož in stekla preko prostora do vrat, ki so se mi odprla. Preden sem stopila na prostost, sem se ozrla nazaj in predrzno pomahala razjarjenim varnostnikom.
Nenadoma pa sta se nepoškodovana dva obrnila proti meni, zavpila nekaj v tujem jeziku in stekla proti meni. Urno sem pohitela na parkirišče in iskala mamin avto, a je bilo že prepozno, da bi se skrila. Vrata so se odprla in na plano sta planila moška. Prelevila sta se v pravi pošasti in prisegla bi, da sem lahko videla dim, ki sta ga pihala iz nosnic. Hitro sem počepnila za kamnito gredo, nato pa se odplazila do grmovja ob robu parkirišča in se vrgla vanj. Trnje se je zarilo v mojo kožo in ostra trava me je popraskala po nogah, da sem zastokala. Potem pa se je svet začel vrteti in naslednje kar sem začutila so bili ostri kamenčki, ki so se mi zarili v hrbet. Ugriznila sem se v jezik, da ne bi zakričala od bolečine. Ko sem se pobrala, sem ugotovila, da sem se zakotalila po hribu navzdol in pristala na shojeni makadamski potki. Zmajala sem z glavo in odšepala nazaj do grmovja. Tam sem počasi razprla njegove veje in ugledala oba varnostnika, ki sta še vedno stala pred vhodom in se ozirala za mano. Oči sem umaknila z njunih postav in se zagledala v parkirišče. Na njem sem končno opazila mamo, ki mi je iz prižganega rdečega Capturja zrla naravnost v oči.
Vedela sem, obe sva vedeli, kaj to pomeni.
Sicer nerada sem planila iz rastlinja in stekla proti avtu. Vrata na sovoznikovi strani so bila odprta, zato sem hitro skočila na sedež, zaloputnila vrata, mama je pohodila plin in že sva se odpeljali. Varnostnika sta medtem besno vpila pred vhodom, kazala na najinega Capturja in mahala z rokami. A zdaj nista mogla več ničesar narediti in sama sem se ob tej misli olajšano nasmehnila.
~~~
Z veseljem vam sporočam, da s tem delom zaključujem drugo poglavje. Hvala za branje in veselim se vaših kritik!

Bye, bye,
Cokie

!Vsa imena živali, ljudi, krajev in predmetov so izmišljena. Z njimi ne ciljam na nobenega, zato če se kdo najde, ki ima tako ime, naj prosim ne zganja drame. Hvala!