*b*Potovanje v neznano*b*

Po tem, ko ta se že odpravila spati ter v spalnici uganila luči, je Skylar doletela misel na to kam sploh potujejo. Do sedaj ni nikoli sploh pomislila na to.

''Hej Nathan.'' je dejala ''Kam pa potuje tale vlak. Vem, da ne moreš veliko povedati ampak povej mi vsaj nekaj. Zanima me v kaj sem se podala.''

Nathan je razmislil kako bi ji razložil, po parih minutah pa se je domislil odgovora. ''Torej naš svet je zelo velik in problem je, da je prevelik. In tu nastopimo mi.'' Vzel si je malo premora ter potem spet nadaljeval. ''V vsakem vesolju je veliko pošasti za katere normalni ljudje ne veste in jih največkrat sploh ne morete videti in prepoznati. Če pa jih vas ubijejo'' Skylar je bila v šoku, ni mogla verjeti kaj je pravkar slišala. Zdelo se ji je neverjetno. Je morda res že kdaj videla kakšno pošast v svojem življenju in je ni prepoznala?

''Ali zato nisem smela nikogar pogledati v jedilnem vagonu?'' je vprašala svojega novega prijatelja. On pa je prikimal z žalostnim obrazom. ''Ampak dobra novica je, da bo jutri amulet že deloval, slaba pa, da boš morala popiti res ogaben napitek točno ob sončnem vzhodu.'' ji je razložil. Dekle pa je samo prikimalo, saj druge izbire ni imela.



* * *



Malo pred peto uro zjutraj se je Nathan zbudil, pogledal je ven in videl, da je še mrak. Vse je bilo tako tiho in mirno in potovali so skozi prečudovito pokrajino. Imela je ogromna drevesa na katerih so bile čisto majcene lučke ki so osvetljevale pot. Na vejah teh dreves pa so mirno spala majhna bitjeca, zelo podobna ptičem in vevericam. Ne glede na to kolikokrat se je vozil mimo te pokrajine je bil vedno navdušen.

Po parih minutah je odšel v kopalnico, da bi se uredil za prihajajoči dan. Hitro se je oblekel ter potem pripravil napitek za Skylar. Ni mu bilo potrebno kaj veliko narediti za napitek saj ga je imel v večini že pripravljenega. Sestavine je dal v mešalnik ter jih zmešal skupaj. Zraven pa je dodal še košček najboljše čokolade iz njegovega sveta. Odpravil se je v spalnico in tam videl Skylar, ki je še zmeraj spala. Ni je želel zbuditi ampak jo je žal moral še preden bo sonce vzšlo. Ker pa ni hotel, da bi si o njem mislila kaj čudnega jo je namesto mirnega bujenja zbudil s pomočjo glasne budilke.

Skylar se je nemudoma zbudila in že bila pripravljena, da bo Nathana vrgla dol z vlaka. Nathan pa je v tistem trenutku stekel ven ona pa za njim, tako sta se po njunem kupeju lovila dobrih 10 minut, ko se je Nathan spotaknil ona pa je padla nanj. Hitro sta se vstala kot, da se nebi nič zgodilo, nato pa sta opazila, da je čas da Skylar spije napitek. Vzela ga je v roke ter v trenutku izpraznila kozarec. Na njenem obrazu je bilo vidno, da ji napitek sploh ni bil všeč, zato pa ji je bila bolj všeč čokolada.

Nathana je pogledala v oči ''Kje si dobil to čokolado'' je rekla s polnimi usti. ''Prav božanska je'' on pa se ji je samo pomežiknil ''družinska skrivnost''.

Ko je ura odbila 7 se je v jedilnem vagonu začel zajtrk. Ker sta se zbudila tako zgodaj sta bila lačna kot volkova zato sta odhitela do jedilnega vagona, ter si privoščila njihov najboljši zajtrk. Medtem, ko sta jedla pa je Skylar spet zaslišala svoje ime.

''Skylar'' pogledala je levo. Nikogar ni bilo tam. ''Skylar'' pogledala je desno. Tudi tam ni bilo nikogar. ''Skylar''. Počasi se ji je začelo vrteti.

''Skylar! Zbudi se! Skylar!'' je prva stvar ki jo je zaslišala. Pogledala je naokoli in še vedno je bila v jedilnem vagonu skupaj z Nathanom. Takoj se je počutila bolje. ''Si v redu? Zgledaš kot, da si pravkar videla duha. Kar je možno ampak ne sedaj ker tu ni nobenega'' Ni vedela kaj naj reče. Duhovi? Dejansko obstajajo. ''Čakaj ti praviš da duhovi dejansko obstajajo?'' in Nathan je prikimal. ''Vav'' je edino kar je prišlo iz njenih ust v tistem trenutku.

Nikoli si ne bi mislila, da bi duhovi dejansko obstajali vedno je mislila, da so to le zgodbice, ki so si jih ljudje izmislili. Ampak očitno temu ni bilo tako.

Po končanem zajtrku sta se skupaj odpravila nazaj v svoj kupe, zato da bi Nathan pokazal Skylar neko zelo pomembno knjigo o njegovem domu. Ko sta prispela do kupeja, je Nathan vzel svoj kovček ter iz njega potegnil ogromno knjigo, imela je rdeče platnice in na njej je na veliko v zlati barvi pisalo Analoona. Skylar je privzdignila desno obrv ter se le usedla na zofo v kotu sobe v kateri sta se trenutno nahajala.

''Analoona.'' je prebrala Skylar po tem ko ji je Nathan v roke podal knjigo. ''Kaj je Analoona?'' je z rahlim zanimanjem vprašala fanta, ki je sedel nasproti nje.

''Moj dom'' je rekel ter globoko vdihnil. ''Magična država Analoona, je moj dom, tam sem se rodil in tam še zdaj živi moja celotna družina. Le jaz sem tu na tem vlaku'' v njegovem glasu je bila zaznana žalost in solza mu je stekla po licu, hitro jo je z robom svoje majice obrisal stran ter se delal kot, da se ni nič zgodilo. ''Ampak doma ne smem ostati, zato sem sedaj tu'' ji je razložil. ''V tej knjigi pa lahko najdeš zemljevid države, zgodovino ter vse ostale pomembne reči'' nasmehnil se ji je ter pogledal skozi okno na vratih njunega kupeja. Nekaj je švignilo mimo.

''Oprosti ti kar beri naprej, ampak jaz moram nujno nekaj urediti. Takoj bom nazaj'' rekel je le to ko ga v kupeju že ni bilo več.




--------------------------------
no pa smo končno neki več izvedl o nathanu ampak kaj neki je ta glas ki ga slisi skylar, nevem ampak kmalu boste izvedeli (mogoče) in pa kaj je ta nekaj ki je šel mimo kupeja in kam je izginil nathan. Zakaj ne sme ostati doma?

alsooo neki časa nazaj sem začela delati na zemljevidih teh pokraijn tako da če bi koga zanimalo z veseljem z vami delim v hvalilnicii ko bodo zemljevidi narejeni aja pa tudi sedaj ko imam že kar nekaj likov (ne veste še za njih) sem začela delati njihove slike s pomočjo neke spletne strani nevem čist kaj je že ampak prijateljica mi jo je kr neki casa nazaj priporocila. no ja upam da ste uzival v branju novega dela in se vidimo spet v petek prihodnji teden