Pisalnica
Pozdravčki vsem!:heart:
Jaz sem spet začela pisat. Saj veste... obstaja tudi šola. Tukaj je nadaljevanje:
Razpoka se je zasvetila, nato pa rekla "Ahhhh, Flooorraaa, čaakkallla semm tee." Srce mi je divje razbijalo, noga me je bolela, nato pa se je iz luknje prikazala ovijalka. Spet je spregovorila "Florrraa, pottrebuujemoo tee! Tudi druggge teee. " Končno sem lahko tudi jaz lahko spregovorila "Kdo?" rečem. "Florraa, Floorra, Florraa, pommagaj." Končno sem se zbudila, zraven mene pa je z zaskrbljenim obrazom sedela mama, ki je klicala moje ime. Reče, da sem padla v nezavest. Na koncu me je prisilila, da sem popila limonado, ki mi jo je naredila ter kolaček. Zatem sem odšla v posteljo, kar hitro sem zaspala , saj sem bila zelo utrujena. Sanjala sem o tisti govoreči, tečni, premikajoči, svetleči se rastlini.
Zbudila sem se v sobi, polni ovijalk in drugih rastlin, v sobi sem imela celo oblake, iz nekaterih je padal dež, iz nekaterih pa celo sneg. Hitro sem se preoblekla, da bi šla čim prej ven iz te sobe, ki je bila bolj podobna džungli, kakor moji sobi. Takrat pa na vrata potrka...
Upam, da vam je bil ta del všeč.
Lp Iris_Rainbow:rainbow:
Jaz sem spet začela pisat. Saj veste... obstaja tudi šola. Tukaj je nadaljevanje:
Razpoka se je zasvetila, nato pa rekla "Ahhhh, Flooorraaa, čaakkallla semm tee." Srce mi je divje razbijalo, noga me je bolela, nato pa se je iz luknje prikazala ovijalka. Spet je spregovorila "Florrraa, pottrebuujemoo tee! Tudi druggge teee. " Končno sem lahko tudi jaz lahko spregovorila "Kdo?" rečem. "Florraa, Floorra, Florraa, pommagaj." Končno sem se zbudila, zraven mene pa je z zaskrbljenim obrazom sedela mama, ki je klicala moje ime. Reče, da sem padla v nezavest. Na koncu me je prisilila, da sem popila limonado, ki mi jo je naredila ter kolaček. Zatem sem odšla v posteljo, kar hitro sem zaspala , saj sem bila zelo utrujena. Sanjala sem o tisti govoreči, tečni, premikajoči, svetleči se rastlini.
Zbudila sem se v sobi, polni ovijalk in drugih rastlin, v sobi sem imela celo oblake, iz nekaterih je padal dež, iz nekaterih pa celo sneg. Hitro sem se preoblekla, da bi šla čim prej ven iz te sobe, ki je bila bolj podobna džungli, kakor moji sobi. Takrat pa na vrata potrka...
Upam, da vam je bil ta del všeč.
Lp Iris_Rainbow:rainbow:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
hah na žalost vem kk se bo nadaljevalo ampak vseeno super del! sam še par vejic ti manjka
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zelo dober del!:two_hearts: Kar razganja me od napetosti! Komaj čakam na nov del!
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
a je to v slovenščini
joj
joj
0
domin
Moj odgovor:
puncaaaa
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nov sosed jaz pa... zmedena
Hej!
Pred nekje 2 mesecema sem dobila novega soseda. Živim v bloku. On je nekje 3 leta starejši od mene in enkrat sem ga videla res samo 1krat od takrat, ko se je priselil in se mi je zdel simpatičen tak... na prvi pogled. Nekje 2 dni po tem, ko se je priselil sem ga videla in pozdravila, pa me ni nazaj. Bila sem zmedena in iz sebe. No od takrat ga nisem videla. Veliko je zdoma, njegovega avta ni skoraj nikoli doma ali pa ko je, pa njega ni nikjer. Tako bi ga rada videla ampak ne vem kaj naj! Moja mama mi je rekla, da ga je videla nekaj časa nazaj, da sta se srečala na stopnicah pa jo je lepo pozdravil. Sicer živi z mamo. Zdi se mi zelo introventiran, da se toliko zadržuje zase.
Ima kdo kak nasvet kako ga naj več vidim? Kako mu dam vedeti, da sem okej in da bom ga sprejela kot osebo? Skoraj premagično bi bilo, da spečem pecivo in nesem na njegova vrata...
Vedno se zrihtam, da bi ga videla in očarala, vedno upam, da bom ga videla kje... grozno mi je.
Pred nekje 2 mesecema sem dobila novega soseda. Živim v bloku. On je nekje 3 leta starejši od mene in enkrat sem ga videla res samo 1krat od takrat, ko se je priselil in se mi je zdel simpatičen tak... na prvi pogled. Nekje 2 dni po tem, ko se je priselil sem ga videla in pozdravila, pa me ni nazaj. Bila sem zmedena in iz sebe. No od takrat ga nisem videla. Veliko je zdoma, njegovega avta ni skoraj nikoli doma ali pa ko je, pa njega ni nikjer. Tako bi ga rada videla ampak ne vem kaj naj! Moja mama mi je rekla, da ga je videla nekaj časa nazaj, da sta se srečala na stopnicah pa jo je lepo pozdravil. Sicer živi z mamo. Zdi se mi zelo introventiran, da se toliko zadržuje zase.
Ima kdo kak nasvet kako ga naj več vidim? Kako mu dam vedeti, da sem okej in da bom ga sprejela kot osebo? Skoraj premagično bi bilo, da spečem pecivo in nesem na njegova vrata...
Vedno se zrihtam, da bi ga videla in očarala, vedno upam, da bom ga videla kje... grozno mi je.
