Prvi šolski dan je vrjetno najhujši dan za tiste ki sovražijo šolo in prav tako zame. Ko sem se zbudila me je mami prisilila, da sem se oblekla in umila ter nekaj melega pojedla. Napotila sem se proti šoli in vso pot bulila v telefon. Ko sem se ozrla nokrog sem opazila, da nisem več na isti poti, ugotovila sem, da sem se izgubila. Začela sem preklinjati in tako mi je na tla padel še telefon in se cel polomil. Ko sem prišla nazaj na pravo pot, kdo ve kako, sem se zamislila kako dolgo sem bila 'izgubljena'. Začela sem tekati in kmalu sem se spotaknila in padla uničila sem svoje nove kavbojke in po vrhu sem bila še zelo umazana. Nasrečo sem v torbi imela robčke nakar sem se začela v bliskoviti hitrosti čistiti. V šolo sem prišla 5 minut kasneje ampak brez velike zamude. Pozdravila sem sošolce in se začela pogovarjati. Letos namreč so nas ločili in v razredih nismo bili tako kot prejšnih 5 let. V drugem razredu mi niso bili kaj preveč všeč, zato sem sama pri sebi upala da nebeom z nobenim od njih. To v bistvu spoloh ni bilo mogoče, ampak vseeno. Ravnateljica je začela govoriti vrstni red in vsi moji prejšni sošolci so bili izbrani. Jaz sem bila na koncu čisto na koncu in ostala sem le z eno iz mojega prejšnega razreda. To je bila Kira moja grozna prijateljica. V tem razredu sem se počutila obupno, sploh, zato ker je bila tam Kira in še vsi iz drugega razreda. Tudi Kira je bila sama in so se ji zdeli vsi enako čudaški kot meni. Pomislila sem, da se bova mogoče z Kiro celo razumeli, a sem potem to misel tkoj izbrisala iz glave. Učiteljica je bila vredu vsaj to. Sedela sem zraven Kire " neeeeeeeeeeeeeeee!!!!!!!!!". Učiteljico sem tri krat prosila, da me preseda a ni se pustila tako zlahka. Vedela je, kakšne probleme sva imeli z njo v prejšnih letih in zato me dala namenoma sedet k njej. Naslednji dan je bilo vse brezveze kot ponavadi. Ura glasbe je minila takoj, enako je bilo tudi z angleščino. Ampak slovenjščina tega pa ne morem opisat zdelo se mi je, da me bo kap. Naslednji teden smo vprašani pišemo test iz slovnice in še en krat toliko. Nisem še omenila v slovenjiščini zelo slaba. Ko smo danes delali je učiteljica opazila, da potrbujem pomoč in, da nimam še ničesar rešenega, zato mi je namenila dve uri dopolnilnega pouka. Ko sem prišla domov sem imela intervju staršev. Vrgla sem se na posteljo in za sedem minut zaspala. Ko sem se zbudila sem se zavedala, da sem zaspala in pozabila nalogo. Reševala sem jo tri ure in potem še učenje. Ko sem se uredila za spanje sem prebrala še knjigo, ki sem jo dobila za rojstni dan. Govorila je o tem kako se punce privajajo na pubrteto. Mama ni vedela zanjo, ker je bila skrivnost. Bala sem se, da me bo to doletelo že prezgodaj saj pri dvanajstih nikoli neveš. Zaspala sem in si dobro odpočila. Naslednjega dne je bil moj prvi dober dan. Saj smo v šoli delali zanimive stvari, ko pa sem prišla domov so me starši pustili ven s prijatelji. Zvečer po tem, ko sem se stuširala so se začele velike bolečine v spodnem delu trubuha. Zaspala sem v velikih mukah bolečin. V šoli sem naslednji dan šla na stranišče in opazila stvar katere me je bilo zelo strah. Doma nisem hotela povedati saj se s starši ne pogovarjamo o tem. To sem skrivala dokler na hlačah nisem opazila večjega madeža. Takrat sem se zaupala Kiri in nevem zakaj in bila je dobra odločitev saj mi je zelo pomagala. Mogoče pa le ni tako slaba. Naslednje dni sva se veliko družili. Neko popoldne me je vprašala če bi bili bff. Sprva sem dolgo razmišlala potem pa odgovorila " ja itak zakaj pa ne." In tako sem spoznala, da se tud najslabši spremenijo v dobre. Tako, da sem na vse začela gledati pozitivno tudi razred je bil zdaj bolj normalen kot se mi je prej zdelo.



Upam da je bla zgodba ok namenjena je tekmovanju najboljša zgodba od flamingo imam predčasno oddajo ker v tednu nimam toliko časa za pisanje.
lp wondy