Končno sem napisala nov del in če ne preberete tega dela, je res zločin. Veselo branje <3
POGLEDI SKOZI VOŽNJO
Sedim v avtu in se vozim z Olijem. Oli vozi, jaz pa sedim na sovoznikovem sedežu. Poslušava pesem Shallow. Zraven si jo nežno mrmram, vendar kmalu moje misli odtavajo. Saj res, zdaj se spomnim, da vam sploh nisem še povedala zakaj vse te priprave. No, danes imava najino 5 obletnico. Midva sva jo poimenovala lesena obletnica. Obstaja lesena poroka, vendar še nisva poročena. Razmišljam kako b izgledala najina poroka. V najboljšem primeru bi imela belo obleko s tančico, veliko pojedino in odlično torto. V najslabšem primeru pa lahko eden od naju omedli in more v bolnišnico. Res bi bilo smešno, da bi mi en dojenček pobruhal obleko. Nato pa, ko bi morala reči ja, bi začela kihati in cela dvorana bi začela kihati. Sploh se ne zavedam, da se glasno zasmejem. Oli me začudeno pogleda in me vpraša >>Kaj pa je?<< Skozi smeh komaj izdavim, da ni nič. Greva v gostilno pri Glasijevem računalniku. Imajo odlične pice in zakon mufine. Prispela sva. Gužva je, ampak midva sva rezervirala mizo.
BO RES POPOLNO
Prideva do mize. V sredini so vijolice. Posedeva se okoli mize. Gledava se v oči. Položim svojo roko na mizo, Oli se je dotakne. Drživa se za roke, ampak to ni nekaj neobičajnega. Natakar prinese meni. Jaz naročim jin tonic, Oli pa coca colo. Sej ima prav, nekdo mora voziti domov. Gledava kaj bi in če bi le eno pizzo. Ampak oba sva sestradana, zato si naroči vsak svojo. Jaz si naročim pizzo s sirom, šunko, papriko, jajčko in kislo smetano. Oli si naroči klasiko z gobicami. Nato se začne najin pogovor. Gre o vsesplošnih stvareh. Končno prispe hrana, sestradana sva. Kmalu poje vsak svojo pizzo. Naročiva še sladico. Za sladico naročiva dve sladoledni kupi. Ko prideta kupi, ju umakneva na stran. Večerje in večina gostov je odšla, zato se odločiva, da je pravi čas za podeljevanje daril. Najprej mu jaz dam svoje. Moje darilo je lepa karirasta kravata, nove kavbojke in en šampanjec. Videti je vesel. Zdaj je na vrsti on. Povleče nekaj iz svoje torbe, le kaj je to. Izgleda kot tisti etui za prstan. Ne.... a me misli zaročiti? Začenjam se tresti. Pride do mene. O ne zakaj? Gre v poklek, dvigne roke kot takrat ko je zaroka. Zdaj bo odprl škatlo! Zdaj me bo vprašal, jaz pa še nisem pripravljena! Odpre škatlo in notri je verižica. Verižica! V tem trenutku dojamem kaj se je zgodilo.
ZGODBA ZA NAZAJ IN ZA NAPREJ
Potegnil me je za nos. Začne se na polno režati, ker vidi kako sem otrpnila od strahu. Pa saj ne morem verjeti. V pol smehu izdavi >>Si res mislila, da te bom zaročil?<< Smeje se kot da je navit. Jezno ga pogledam. Poda mi verižico. No verižica je res lepa. Ko mi jo poda, mu rečem hvala. On pa dopolni << Od moje babice je. Še ko je babica živela sta se starša zmerom kregala. Imel sem jo za srečo. Rekla mi je, da ko bom imel punco naj jo dam njej. Zato je zdaj to tvoja<<. Nevem kaj naj rečem verižica je res lepa. (ps. tako izgleda https://nakit-shop.si/31068-ogrlica-iz-14-k-rumenega-zlata-svetleca-verizica-okrogel-cirkon-smaragdne-barve.html ) Pojeva kupo. Dobra je. Ura je okrog 9.00 zato se odločiva, da greva v kino. Šla sva gledati film Absolutno popolno življenje. Bila je komedija in romanca. Ni bil slab. Film se je počasi bližal koncu. Ko je začelo nekaj zvoniti v Olijevem nahrbtniku. Spraševala sem se kaj bi bilo to. Kdo ga kliče tako pozno zvečer? Olijev obraz se je med tem iz veselja prelevil v zastrahujočega in grozovitega. Ne vem ali mu je šlo na jok, ker je bilo v njegovem obrazu preveč čustev. Rekel je, da moreva takoj oditi in tako sva stekla iz kina. Šla sva do avta in se spravila noter. Oli je začel voziti kakor hitro je lahko. Dihal je zelo težko, kot da mu bi kdo zarinil nož v hrbet. Vprašala sem ga kaj je, ampak ni mi mogel odgovoriti, ker se še ni umiril.
Vem, da je res kratko. Upam, da vam je všeč. Ste kaj na trnih ha? Hhahha no treba bo počakat naslednji del.
Lp, Nightči grliči
POGLEDI SKOZI VOŽNJO
Sedim v avtu in se vozim z Olijem. Oli vozi, jaz pa sedim na sovoznikovem sedežu. Poslušava pesem Shallow. Zraven si jo nežno mrmram, vendar kmalu moje misli odtavajo. Saj res, zdaj se spomnim, da vam sploh nisem še povedala zakaj vse te priprave. No, danes imava najino 5 obletnico. Midva sva jo poimenovala lesena obletnica. Obstaja lesena poroka, vendar še nisva poročena. Razmišljam kako b izgledala najina poroka. V najboljšem primeru bi imela belo obleko s tančico, veliko pojedino in odlično torto. V najslabšem primeru pa lahko eden od naju omedli in more v bolnišnico. Res bi bilo smešno, da bi mi en dojenček pobruhal obleko. Nato pa, ko bi morala reči ja, bi začela kihati in cela dvorana bi začela kihati. Sploh se ne zavedam, da se glasno zasmejem. Oli me začudeno pogleda in me vpraša >>Kaj pa je?<< Skozi smeh komaj izdavim, da ni nič. Greva v gostilno pri Glasijevem računalniku. Imajo odlične pice in zakon mufine. Prispela sva. Gužva je, ampak midva sva rezervirala mizo.
BO RES POPOLNO
Prideva do mize. V sredini so vijolice. Posedeva se okoli mize. Gledava se v oči. Položim svojo roko na mizo, Oli se je dotakne. Drživa se za roke, ampak to ni nekaj neobičajnega. Natakar prinese meni. Jaz naročim jin tonic, Oli pa coca colo. Sej ima prav, nekdo mora voziti domov. Gledava kaj bi in če bi le eno pizzo. Ampak oba sva sestradana, zato si naroči vsak svojo. Jaz si naročim pizzo s sirom, šunko, papriko, jajčko in kislo smetano. Oli si naroči klasiko z gobicami. Nato se začne najin pogovor. Gre o vsesplošnih stvareh. Končno prispe hrana, sestradana sva. Kmalu poje vsak svojo pizzo. Naročiva še sladico. Za sladico naročiva dve sladoledni kupi. Ko prideta kupi, ju umakneva na stran. Večerje in večina gostov je odšla, zato se odločiva, da je pravi čas za podeljevanje daril. Najprej mu jaz dam svoje. Moje darilo je lepa karirasta kravata, nove kavbojke in en šampanjec. Videti je vesel. Zdaj je na vrsti on. Povleče nekaj iz svoje torbe, le kaj je to. Izgleda kot tisti etui za prstan. Ne.... a me misli zaročiti? Začenjam se tresti. Pride do mene. O ne zakaj? Gre v poklek, dvigne roke kot takrat ko je zaroka. Zdaj bo odprl škatlo! Zdaj me bo vprašal, jaz pa še nisem pripravljena! Odpre škatlo in notri je verižica. Verižica! V tem trenutku dojamem kaj se je zgodilo.
ZGODBA ZA NAZAJ IN ZA NAPREJ
Potegnil me je za nos. Začne se na polno režati, ker vidi kako sem otrpnila od strahu. Pa saj ne morem verjeti. V pol smehu izdavi >>Si res mislila, da te bom zaročil?<< Smeje se kot da je navit. Jezno ga pogledam. Poda mi verižico. No verižica je res lepa. Ko mi jo poda, mu rečem hvala. On pa dopolni << Od moje babice je. Še ko je babica živela sta se starša zmerom kregala. Imel sem jo za srečo. Rekla mi je, da ko bom imel punco naj jo dam njej. Zato je zdaj to tvoja<<. Nevem kaj naj rečem verižica je res lepa. (ps. tako izgleda https://nakit-shop.si/31068-ogrlica-iz-14-k-rumenega-zlata-svetleca-verizica-okrogel-cirkon-smaragdne-barve.html ) Pojeva kupo. Dobra je. Ura je okrog 9.00 zato se odločiva, da greva v kino. Šla sva gledati film Absolutno popolno življenje. Bila je komedija in romanca. Ni bil slab. Film se je počasi bližal koncu. Ko je začelo nekaj zvoniti v Olijevem nahrbtniku. Spraševala sem se kaj bi bilo to. Kdo ga kliče tako pozno zvečer? Olijev obraz se je med tem iz veselja prelevil v zastrahujočega in grozovitega. Ne vem ali mu je šlo na jok, ker je bilo v njegovem obrazu preveč čustev. Rekel je, da moreva takoj oditi in tako sva stekla iz kina. Šla sva do avta in se spravila noter. Oli je začel voziti kakor hitro je lahko. Dihal je zelo težko, kot da mu bi kdo zarinil nož v hrbet. Vprašala sem ga kaj je, ampak ni mi mogel odgovoriti, ker se še ni umiril.
Vem, da je res kratko. Upam, da vam je všeč. Ste kaj na trnih ha? Hhahha no treba bo počakat naslednji del.
Lp, Nightči grliči
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ng!
Hitro nov del da me ne pobere!
Super kot vedno:heart::slight_smile:
Res je zakon
Sploh ne veš kako dobro pišeš
Ne se podcenjevat:wink::upside_down:
Lp. fla
Hitro nov del da me ne pobere!
Super kot vedno:heart::slight_smile:
Res je zakon
Sploh ne veš kako dobro pišeš
Ne se podcenjevat:wink::upside_down:
Lp. fla
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
super zgodba! komaj čakam nov del!
lp pilovka99
lp pilovka99
0
Moj odgovor:
volkulca
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
osamljenost?
hej!
sem trinajst letnica in vem da se marsi gdo kdaj počuti osamljeno ter da imajo tudi drugi podobne probleme.
pri meni v družini ter šoli ni ravno "lepo".
trudim se izboljšati kot oseba ločiti zasebni svet in družbeni svet se pravi dom od zunanjoosti.probavam ne omenjat simpatije,družinskih problemov...
enostavno se nikoli nisem smela razkriti do konca.
trudim se ne biti nesramna "kača".že okoli leto sem res do ušes zajubljena in simpatija to ve.probavam mu ne tečnarit in to sem pogumnejše dekle ki si upa pristopiti do osebe.a moji pogledi nanj postajajo vse bolj boleči dolgi in usmiljeni,saj se zavedam da ga nikoli nebom zares imela ne kot prijatelja ne kot kaj več.
v družbi se trudim ostati ter imeti prijatelje a vse postaja boleče saj v malih stvareh opažam da nebom nikoli del njih.imam prijatelja ,ki je ves čas nasilen (po telesu imam tudi nekaj modric..),nikoli me ne počakajo po končani uri ne opazijo da me ni bilo v šolo... tako kot to počejo med sabo.
zadnjih par dni je bila ena prijateljica iz družbe tudi direktna zakar ji nemoram zamerit.pred vsemi mi je rekla da svoji simpatiji nebom nikoli všeč saj me niti ne opazi.(ker se je to da sem vanj razvedlo po šoli)-)danes pri pouku je prijateljica edela zraven mene drugo dekle je bilo eno "tistih punc" v največji tišini sta se naglas začeli pogoarjati o moji simpatiji in meni češ da je enkrat rekel da nikoli nebi bil z mano ker sem grda in tečna.poudarile so da enako mislijo tudi same.
s tem da simpatija ne čuti enako sem se že sprijaznila enostavno azumem ter nemorem poagati.a direktnost sošolk me je prizadela bolj kot bi si dovolila.boli me obnašanje "družbe".ljudje po hodnikih šole me vedno zmerjajo.doma je vsakič težje.in enostavno so nekateri pretekli spomini ter travme ponovno prišli na površje.
se še kdo kdaj tako počuti?
kaj takrat narediš?
kako dojemaš te situacije?
kako se najdeš?
sem trinajst letnica in vem da se marsi gdo kdaj počuti osamljeno ter da imajo tudi drugi podobne probleme.
pri meni v družini ter šoli ni ravno "lepo".
trudim se izboljšati kot oseba ločiti zasebni svet in družbeni svet se pravi dom od zunanjoosti.probavam ne omenjat simpatije,družinskih problemov...
enostavno se nikoli nisem smela razkriti do konca.
trudim se ne biti nesramna "kača".že okoli leto sem res do ušes zajubljena in simpatija to ve.probavam mu ne tečnarit in to sem pogumnejše dekle ki si upa pristopiti do osebe.a moji pogledi nanj postajajo vse bolj boleči dolgi in usmiljeni,saj se zavedam da ga nikoli nebom zares imela ne kot prijatelja ne kot kaj več.
v družbi se trudim ostati ter imeti prijatelje a vse postaja boleče saj v malih stvareh opažam da nebom nikoli del njih.imam prijatelja ,ki je ves čas nasilen (po telesu imam tudi nekaj modric..),nikoli me ne počakajo po končani uri ne opazijo da me ni bilo v šolo... tako kot to počejo med sabo.
zadnjih par dni je bila ena prijateljica iz družbe tudi direktna zakar ji nemoram zamerit.pred vsemi mi je rekla da svoji simpatiji nebom nikoli všeč saj me niti ne opazi.(ker se je to da sem vanj razvedlo po šoli)-)danes pri pouku je prijateljica edela zraven mene drugo dekle je bilo eno "tistih punc" v največji tišini sta se naglas začeli pogoarjati o moji simpatiji in meni češ da je enkrat rekel da nikoli nebi bil z mano ker sem grda in tečna.poudarile so da enako mislijo tudi same.
s tem da simpatija ne čuti enako sem se že sprijaznila enostavno azumem ter nemorem poagati.a direktnost sošolk me je prizadela bolj kot bi si dovolila.boli me obnašanje "družbe".ljudje po hodnikih šole me vedno zmerjajo.doma je vsakič težje.in enostavno so nekateri pretekli spomini ter travme ponovno prišli na površje.
se še kdo kdaj tako počuti?
kaj takrat narediš?
kako dojemaš te situacije?
kako se najdeš?
Obvestila
12.3.2026
NAPAČNO ZVEZAN MARČNI PIL
Žal se je v tiskarni, kjer se tiska Pil, tokrat malo zapletlo. Če ste med tistimi, ki so dobili »pokvarjen« Pil, pišite na revije@mladinska-knjiga.si ali pokličite na 080 12 05. Poslali vam bomo novega.
Uredništvo Pila
Vprašanje
Si naročen na Pil samo zaradi tekmovanja v Veseli šoli?
Ne tekmujem v Veseli šoli, jo pa preberem.
(54)
Vesela šola me ne zanima.
(85)
Nikako, zanima me celoten Pil in bi bil naročen tudi, če ne bi tekmoval.
(148)
Ja, naročen sem predvsem zaradi tekmovanja v Veseli šoli.
(55)






Pisalnica