Hello guys!
Moja zgodba se je čisto zablokirala hah. Nisem imela nič časa. Zdajle...ko pa se še malo prebujam od spanja imam čas, da napišem (šele) četrti del. Če ste pozabili kaj se je dogaja prej...kliknite na modro puščico pri naslovu.

"Nick?" Zdravnik se je postavil nekoliko k Hopeu. Bal se me je. Zavila sem z očmi, v nejevolji. Še Max, ki sem ga pred štirimi meseci pretepla se me ne boji več. Nicku pa res nisem ničesar naredila. Nisem se mogla upreti zabavi in sem ga ustrašila, na tak način da sem se mu prihrulila za hrbet, potem pa sem skočila nanj in se zasmejala. Zabava mi je dobro dela...Človek, skoraj cele štiri mesece sem žalovala in bila v tako mračnem stanju, da kamorkoli sem šla, sem za seboj pustila mračnobo in negativnost. Kot noč, ki te počasi srka vase..."Tega ne smeš več delati..." Hope mi je nekaj razlagal. Mislim, da o tem, da zravnikov ne smem strašiti. Ker sem izgubila rdečo nit pogovora, sem samo kimala. "Si razumela?" Dvignila sem glavo in čimbolj prisebno pokimala. Drugače sem skorajda spala med njegovim očetovskim govorom. "V redu, zdaj lahko gremo kajne?" To me je zbudilo. Gremo? Kam? Se nismo samo zmenili, da mi razložita o moji nesmrtnosti? Vsa ta vprašanja so se odvijala le v moji glavi, a jih je Hope prestregel na mojem presenečeno-zamišljenem obrazu. "Zmenili smo se, da ti poveva o tvoji nesmrtnosti. Drugi ne smejo slišati, razumeš?" Hope je počepnil na kolena, in me pogledal, kot da bi bila duševno bolna. Bedno.
Hope in Nick, sta me peljala na neko jaso, kjer smo se posedli na tla. Končno...Končno bom lahko vedela nekaj več! Nekaj...Nekaj...Več o sebi. Nesmrtnost je bila namreč del mene. Kot parazit. Ali kot korenine del drevesa. Nick se je nekoliko presedel, bil je živčen. Podobno kot jaz pri zobarju. Ko sem se spomnila, da je Nick zdravnik, bi se najraje začela krohotati, ampak kaj ko sta bila odrasla tako zelo resna. "Torej..." Hope je začel razlagati, in jaz sem mu prisluhnila. "Zdaj naju lahko vprašaš karkoli, kar se zadeva tvoje nesmrtnosti. Midva ti bova odgovorila." Ko je končal, bi zaplesala. Mislim halooooo? Človek božji, končno imam boljšo pravico! Imam pravico, da vem kaj več! Zresnila sem se in prvo vprašanje je planilo ven: "Zakaj sem nesmrtna?" Hope je pordel v obraz in poškilil k Nicku. Ta se je zasmejal. On je bil na vrsti, da izpolni Hopeovo obljubo: Katerokoli vprašanje, dobila bom odgovor!
Nick je razumevajoče pogledal k meni in nazadnje le začel:
"Hally, saj veš kako se pišeš v resnici? Life. V slovenščini Life pomeni življenje. Tvoji predniki, mama in oče sta se pisala enako. Vaš rod se je začel nekje 1111, ko se je rodil Jamie. Jamie, je tvoj praprapraprapradedek in pri njem se je začel rod nesmrtnosti. Nekega dne, ko je Jamie sedel na skalah je nanj padla skala. Z lastnimi očmi so to videli tudi ostali, ki so z Jamijem živeli v isti jami. Ko je nanj padla skala, je bil dojenček. Star okoli tri mesece. Peljali so ga k volkodlakocemu zdravniku, mojemu predniku. Ta jim je povedal, da so najbrž narobe videli. Jamie je bil resda potolčen, in skala bi ga morala takoj ubiti. Zdravnik pa je rekel, da je Jamie potolčen le toliko, kot bi padel z gugalnice. Ostali odrasli, ki so živeli takrat so ga imenovali za neuničljivega. Ko je Jamie dopolnil sedemanjst let, so ga peljali k strokovnemu zdravniku, Wölfü Madsënërju. Ta je zdravil in pregledoval zelo bolna oziroma nadnaravna živa bitja. Ob koncu njegovega pregleda je povedal, da je Jamie nasmrten, zaradi nekih posebnih jagod, ki rastejo v gozdu. Nihče jh ni hitel poskušati, Jamieja so poslali, da rešuje bližnje mesto. Tam se je zaljubil v lepo Chloe, s katero je pri enaitridesetih imel otroka. Ta je podedoval gen nesmrtnosti in to dedovanje se je širilo do zdajšnjega roda. Tebe."
Ko je Nick končal sem osupnila. Nesmrtna sem zaradi posebnih jagod? Preklela bi se. Kar je povedal Nick, sem obžalovala. Upala sem, da je bolj junaško. Ampak tole zveni kot na roke napisana zgodba! Seveda ne bom nehala spraševati: "Torej... moja mama in oče nista prava?"
Na vrsti je bil Hope. Tudi ta je začel, in zelo hitro končal.
"Ne nista. Lifeova dva sta umrla kmalu, ko si se ti rodila. Verjetno veš zakaj, nesmrtnost je dar in prekletstvo."
Nekaj mi ni šlo v glavo. Kako lahko umreta, če sta nesmrtna? Ponovno sem se vprašala vprašanje, ki se je odvijalo v moji glavi, a ga je Nick zaznal, preden sem ga izrekla naglas:
"Zdaj ti ni jasno kako sta umrla, če sta nesmrtna. No...Možnost je, da se svoje nesmrtnosti znebiš. Poiščeš tiste posebne jagode. Menda še vedno rastejo v previsih in skalovju. "
Terna! Zasmejala sem se in takoj sem se odločila. Tiste jagode grem nedvomno iskati!