Prebudila sem se in takoj začutila, da me boli celotno telo. Kaj sem počela sinoči? Vse kar sem se spomnila, je bilo zamegljeno, pa še tega ni bilo kaj dosti, kot da bi se dodobra napila. Premaknila sem se in zabolelo me je celotno telo. Nenadoma sem začutila, da je nekdo poleg mene. Potrudila sem se, da sem dvignila glavo in se ozrla. Bil je Alex. Bila sva sredi gozda in spala na trdnih tleh – ni čudno da me je vse bolelo.
Ampak… zakaj? Kaj delava v gozdu na tleh? kaj se je dogajalo sinoči? Kje je Justin?!
Vstala sem in se sprehodila do Alexa. Stresla sem ga za ramena in počasi je odprl oči.
»Kaj se dogaja?« Je zaspano rekel, jaz pa sem ga dregnila pod rebra, da bi ga spravila pokonci. »AUČ!« Je zakričal, očitno je tudi njega vse bolelo – prav tako kot mene. V njegovih očeh sem videla… nekakšno živalsko divjost, da sem se zdrznila in se opotekla od presenečenja ter se ustavila šele, ko sem rahlo butnila ob drevo, ki je stalo za mano.
»Oprosti.« Sem se mu opravičila, ko se je postavil na noge.
»Kaj se je… kaj se je včeraj zgodilo?« Me je vprašal.
»Nimam pojma.« Sem mu odvrnila. »Kot da sem bila pijana…« Alex je pokimal. razgledala sva se okoli sebe in ugotovila, da pravzaprav sploh nisva tako daleč od naselja. Bil je že dan in sedaj se je dolina veliko bolje videla. Vas je bila precej majhna, na sredini je stala majhna in skromna cerkev, vendar je še vedno izstopala med ostalimi stavbami. Okoli vasi so druga ob drugi ležale njive in manjša polja. Vasica me je spomnila na Dawley, pa na mamo in moje staro življenje. Na vse skupaj sem v kaosu ki se je dogajal okoli mene zadnji mesec nekoliko pozabila, vendar bolečina ni nikoli izginila.
»Se greva malce razgledat?« Me je iz razmišljanja potegnil Alex. Pokimala sem in počasi sva se odpravila proti naselju.
Takoj ko sem stopila na ulice, sem zavohala kri, kar se mi je zdelo precej nenavadno. Nenadoma pa sem v presenečenju zajela sapo. Okoli dvajset ljudi se je zbralo pred mestno trgovinico, ki je v meni prebudila vse spomine prejšnje noči. Bila sem pošast. Ubijala sem za hrano.
Začela sem se tresti in globoko dihati. Jaz sem ubila nedolžnega človeka! Alex je kmalu zagledal kaj se dogaja in me je hitro potegnil za bližnji vogal.
»Kate, si v redu?« Me je zaskrbljeno vprašal in pogled usmeril na moje tresoče roke. Odkimala sem.
»Včeraj sva ubijala. V tej vasi. Tista ženska iz trgovinice… tisto je bila moja prva žrtev. In najhuje je, da ne vem koliko sem jih še ubila!« Alex je za trenutek obstal in me zmedeno gledal, potem pa mu je kliknilo in na njegovem obrazu sem prvič zagledala prestrašen obraz, kar ni pomagalo mojemu napadu panike. Napad sem imela nazadnje ko je moj oče izginil, in morala sem iti h psihiatru. Mama je vztrajala, čeprav sem bila hitro v redu.
Alex se je kljub šoku zbral in mi razložil njegov načrt.
»Takole bova naredila.« Mi je rekel. »Šla bova tja, in se pretvarjala da sva naletela na volka v gozdu, in da sva mu pobegnila. Včeraj ponoči je bil volk tule. Volk je pobil vse te ljudi, ne midva. Rekla bova, da sva… par, ki je šel kampirat tule v gozd. Potem bova izvedela kateri datum je danes in se dogovorila za nadaljni načrt. Prav?« Pokimala sem, to je vse kar sem lahko naredila.
Alex me je prijel za roko in odšla sva do množice. Kmalu so bile vse oči na naju in Alex je zelo prepričljivo pojasnil celotno zgodbo s kampiranjem. Jaz sem poleg njega samo kimala in jokala. V igranju sem bila precej dobra. V šestem razredu sem igrala glavno vlogo na šolski predstavi in pozneje sem želela postati igralka, vendar se plani niso uresničili. Lahko bi se, ampak se niso. Verjetno zato, ker je bil oče tisti ki me je najbolj spodbujal. Ko je izginil, je moje življenje nekako obstalo.
Ljudje so nama kmalu začeli posvečati vso pozornost in neka ženska, stara okoli 40 let, naju je povabila k njej domov. Sledila sva ji po ulici navzdol in skozi velika vrata v notranjost hiše. Hiša je bila starinsko, vendar domačno opremljena in takoj sem ugotovila, da bi se tukaj lahko za dlje nastanila, vendar sem to misel hitro pregnala. Bila sem v napačnem času. To se je moralo spremeniti.
Z Alexom sva se spogledala in ženski sledila v dnevno sobo.
»Hmm… gospa?« Je vljudno vprašal Alex, ter nedolžno pogledal žensko. »Mi samo poveste kateri datum je danes? Kampirava že nekaj dni in sva izgubila občutek za čas…« Ženska naju je sumničavo pogledala, nato pa počasi rekla:
»Danes smo 4. novembra.« Alex je pokimal in se ženski vljudno zahvalil. Nato me je pogledal in mi namignil naj se razgledam okoli. Vstala sem in se sprehodila po dnevni sobi. Ko nisem nič našla, sem ga pogledala in odkimala. Nenadoma sem dobila idejo.
»Gospa, bi lahko šla v kopalnico?« Ženska me je pogledala, nato pa pokimala in pokazala na vrata, ki so vodila na hodnik.
»Po stopnicah navzgor in tretja vrata levo.« Zahvalila sem se ji in odhitela iz dnevne sobe. Sedaj sem morala najti koledar.
Povzpela sem se po stopnicah in odpirala vrata za vrati. Za prvimi vrati je bila shramba. Druga soba je bila nekakšna manjša dnevna soba. Hitro sem vstopila in pregledala police in predale. Nekje MORA biti kakšen koledar. Vendar ga ni bilo.
Odhitela sem iz sobe, ter preiskala ostalo. Šele na koncu se mi je nasmehnila sreča. Naletela sem na spalnico in čisto na drugem koncu sobe, je na nočni omarici stal tedenski koledar. Še zadnjič sem se iz previdnosti ozrla na hodnik, nato pa odhitela proti koledarju.
»Kaj pa misliš, da delaš, mlada dama?« Sem za sabo zaslišala glas. Bila je ženska.
»Oh oprostite, izgubila sem se… pozabila sem vaša navodila.« Sem rekla in se ji nerodno nasmehnila.
»Pridi, pokazala ti bom kje je kopalnica.« Je rekla in sledila sem ji iz sobe do kopalnice.

Prišla sem nazaj v dnevno sobo, ter pogledala Alexa, ki je še vedno sedel na kavču.
»In…?« Me je tiho vprašal.
»Pristali smo v letu…«

HAHA UGIBAJTE LETO!! :grin::joy::joy: Lajkajte in komentirajte v katerem letu želite, da bi pristala Kate in Alex (in seveda Justin). Pa tudi ali bi raje da so pristali v preteklosti ali prihodnosti.
Vesela pa bom tudi teorij, kaj se bo dogajalo s Kate in Alexom v tem mestu. In kaj mislite, da ta čas počne Justin? Mogoče bo katera od vaših idej uporabljena v zgodbi... nikoli ne veš:wink::blush::blush:
Lp, No Name
P.S.: Naročite se name, če želite biti obveščeni o prihodnjih delih.