Biti princesa ne pomeni samo imeti krone na glavi. Prav tako ne pomeni biti samo prestolonaslednica, se samo smehljati in samo vzvišeno mahati ponoreli množici, čakajoč pred veličastno kraljevo palačo. In ne le to, da se moraš obnašati olikano, primerno, damsko ter vljudno.

Držati skodelico čaja s privzdignjenim mezincem in na videz brezskrbno kramljati z mamo - ki je, mimogrede - kraljica dežele. Jo brez pritožb vikati od rojstva do smrti in dajati vtis, da se ob tem počutiš nadvse odlično.

Pomeni veliko več.
Pomeni biti ves čas izpostavljena stresu vseh mogočih tegob, žaljivkam in sovraštvu tebi neljubih ljudi, vsem mogočim grožnjam, strahu in obupu. Pa ponižanju pred tako imenovanimi smrtniki, tegobam, stiskam, prisiljenim čustvom, sramotam, neusmiljenosti ter še marsičem drugem.

Pomeni, da moraš celo življenje svoja čustva potiskati na stran in misliti samo na druge. Na ljudstvo lastne dežele, ki bo v prihodnosti pod tvojo oblastjo. Na ljudstvo, ki ga boš nekoč vodila. Na ljudstvo, ki se zanaša nate, a hkrati te zasovraži takoj, ko izraziš svoje mnenje.

Pomeni, da moraš misliti v dobro drugih.
Biti potrpežljiva tudi, ko si tega najmanj želiš.
Biti strpna, ko te mika, da bi bila bolj nestrpna, kot je mogoče.
Biti nasmejana tudi, ko se tvoje življenje postavi na glavo.
Biti tisto, kar drugi pričakujejo, da si.
Biti nekdo, za katerega vsi mislijo, da ima čudovito, skoraj popolno življenje.
Biti živa takrat, ko se počutiš mrtva.
Biti...
Biti vse, razen tega, kar si v resnici.

Se delati, da nasmeh ni tvoja krinka. Da je resnica, čeprav globoko v sebi veš, da ni.
Se delati, da je vse vredu in doseči, da imajo ljudje okoli tebe občutek, da si močna. Neuničljiva. Pogumna.

To je resnica. Resnica, ki jo vsaka princesa, dama, kraljična ali dekle skriva pod tanko, a neprebojno zaveso laži.

Ti misliš, da je moje življenje lahko. Enostavno. Preprosto, navdihujoče, sproščujoče, prefinjeno in čarobno.
Menim, da zdaj veš, da ni.

Meni osebno se zdi, da imate Vi, navadni ljudje - čudovito življenje. Ste svobodni. Imate skrbne starše, ki jim lahko zaupate, se z njimi iskreno pogovorite, se jim zjočete na ramenu, ko vam je težko.
Imate čas, ko se lahko posvetite sebi in samo sebi. Ne ljudem okoli vas. Sprejemate svobodne odločitve, živite kot lastovka, ki počasi razpira močna krila in bo kmalu poletela v nebo.
Imate priložnosti spoznavanja novih ljudi, udeleževanja raznoraznih dogodkov, predstav in kaj vem česa še.

Saj vem, tudi jaz imam starša. A moja čustva so le šivanka v kopici sena proti ostalim njunim skrbem.
Imam svobodo. Lahko počnem kar si želim. A le, če dobim pisno dovoljenje s strani zame odgovorne osebe. In le za mogočnimi obzidji kraljeve palače.
Lahko, pravzaprav moram sprejemati odločitve. A zanje ne izvedo le moji najbližji, od njih je občasno odvisna usoda celotnega kraljestva. Zanje izvedo vsi, ki le stopijo na ulico domače vasi in prisluhnejo že zdavnaj naveličanemu raznašalcu časopisov.
Imam možnost ogleda katerekoli predstave, kadarkoli mi srce poželi. A zopet, pod strogim nadzorom in ne z ljudmi, ki bi si jih resnično želela ob sebi.

Dragi moj, draga moja.
Nikoli, ampak res nikoli si ne misli, da imam boljše, svetlejše, srečnejše in svobodnejše življenje od tebe.
Vedno in za vedno pomni, da si ti edini, edina, ki ima zavidljivo najlepše življenje na planetu Zemlja in še daleč naokoli.

Za vse večne čase si vbij v glavo, da bolje, kot se ti godi ta trenutek ne more biti.
Bodi ponosen, ponosna na to, kar imaš in nikoli ne obupaj. V življenju je veliko stvari, nad katerimi se nam včasih dozdeva, da je najbolje obupati.
A jaz že vem. Nikoli ni vredno obupati. Ne nad rečmi, ki nas resnično osrečujejo in izpopolnjujejo in tudi ne nad tistimi, ki nas uničujejo in vlečejo k tlom. Ko slednje premagamo in se pred njimi zaščitimo postanemo boljši ljudje.

Prav je, da imaš vzornike, kot sem jaz - takšne, za katere navzven izgleda, da je vse popolnoma v redu. Nikoli ne moreš vedeti, kaj se skriva za trdnimi kamnitimi zidovi človekove maske. Maske, ki prikriva vse slabo in ti daje vpogled v izključno dobre stvari.
Maske, ki je na prvi pogled popolna.
Zgodilo se je, da smo ustvarjeni natanko tako, da popolni ne obstajajo. Vsak ima svoje prednosti in slabosti, dobre in malce manj dobre lastnosti, težav pa se ne moremo izogniti. Ne ti, ne vi vsi skupaj in ne jaz. Čeprav sem princesa.

Ne mislite si, da ste ničvredni, vsi okoli vas pa popolni.
Ste več kot to. Ste edinstveni. Ste vi.

Ne rabite biti popolni, da bi vas ljudje opazili. Če pogledamo iz drugačne plati - ljudje vas ne rabijo opazit.
Nikoli ne boste dosegli, da bi vas imeli vsi radi, prav tako ne, da bi bili vsi zadovoljni z vami.
Ampak najpomembneje v življenju je, da ste sami zadovoljni s seboj. Da se sprejmete takšne, kakršni ste in uživate, saj nam je dano le eno življenje. Nikoli se ne bomo vrnili na ta svet. Nimamo drugega življenja, druge priložnosti. Zatorej moramo prvo izkoristiti in iz njega izžeti vse, kar je mogoče in še kaj zraven.

Ne potrebujemo drugih, da bi nam povedali, da smo super. Odlični. Fantastični.
Potrebujemo samo in izključno le - sebe. Svojo notranjo presojo, razmislek.
Zaupanje sami vase in v to, da nam bo uspelo.
Ti sam, sama si popoln, popolna za tvojo življenjsko nalogo. Tvoja edina življenjska naloga pa je biti srečen, srečna. In to je pomembno.
~~~~~
Princesa je v zgodbi mišljena kot princesa, drži.
Ampak predstavlja lahko tvojega velikega vzornika. Mogoče slavnega pevca/pevko, ki ga/jo občuduješ že lep čas, mogoče tvojo babico, ki je tako dobrega srca, da želiš biti, ko odrasteš tako prijazen, prijazna in vedno nasmejan, nasmejana kot ona, mogoče pa je to tvoj skrivni Nekdo, ki ti pogreje srce vsakič, ko pomisliš nanj, nanjo ;)
Verjemi mu/ji in nikoli ne obupaj.
Ne primerjaj se z drugimi in ne dajaj se v nič.
Vse tegobe, ki spremljajo princeso so prispodobe za težave, ki jih imajo tudi vaši največji vzorniki, 'najpopolnejši' ljudje na svetu po katerih se zgledujte odkar pomnite. Čeprav izgledajo popolni imejte vedno v mislih, da vsak nosi svoj križ, svoje težave in ni vse tako, kot je videti navzven, na prvi pogled.

Ne pozabi, da si sam, sama najboljša različica edinstvenosti in čudovitosti.
~~~~~
Jah... Hey.
Ne sprašujte kaj je to, ker je edini pravi odgovor... "Tole je bomba navdiha."
Priznam, da sem se že pri prvem stavku tega besedila zamislila, zakaj ravno... princesa. Ker roko na srce... jaz sem res daalleeč od tega, da bi imela kaj povezave s kakršnokoli princeso, ker me te girly stvari niti ne zanimajo preveč. Krila, krinoline, bleščice,... nope.
Ampak tekom pisanja sem ugotovila, da sem t.i. princeso dojemala natanko tako, kot opisujem, da naj jo ne bi. Kot bi bila proti sama sebi. Pravzaprav sem to pisala v takem navalu idej, da prsti sploh niso dohiteli razmišljanja in mi je komaj uspelo vse skupaj spravit v smiselno celoto.
Res želim, da bi komu zgornja 'zgodba' ali lepše rečeno - pripoved dala misliti in mu razjasnila kaj, kar je bilo do zdaj še neznanega zanj/o.
Upam, da sem vas vsaj malce navdihnila, saj bi mi to pomenilo več, kot si lahko predstavljate. Prvič sem dejansko izlila delček mojega razmišljanja... sem. Na Pil.

Bila bi vam res hvaležna, če bi komentirali objavo in podali vaše mnenje, saj mi slednje pomeni ogromno.
Lepo se imejte,
Sophie Donna

P.S Prva objava, ki jo bom - če bo vse po sreči - objavila s pomočjo napovednika :D