Pisalnica
Here we go!
Ne maram šole. Si lahko zamisliš? Že tri dneve hodim tja pa si še zmeraj zjutraj potiskam prste v grlo, da bruham. Mami pa ne pusti, da bi ostala doma. Kako zelo je to zlobno! Se ti ne zdi? Aleks je pasji, Filip pa navdušen kot vedno.
Včeraj nam je Tadej predlagal, da bi šli skupaj na večerjo. Mami je bila seveda naravnost navdušena. Kaj pa drugega! Mami je rekla naj se lepo uredim zato sem se vsaj malo potrudila in se oblekla v lepe hlače in neko srajčko. Bila sem še kar zala. O ne! Si slišal? Rekla sem, da sem bila še kar zala. To mi pa ni všeč. Vidiš? Ti pravim, da se spreminjam. Preveč. Torej, odšli smo na večerjo v neko fino restavracijo. Jedli smo neke prefinjene jedi in mami in Tadej sta se smejala. Aleks se je kujal potem pa ga je poklical prijatelj in se je z njim pogovarjal kakšne pol ure. Filip, ki je tako kot vedno poiskal družbo je bil strašno žalosten, ko sta se starša končno odločila dvigniti riti iz stolov in smo šli. In zdaj…Sem prebrala (nazaj sem prebrala), da sem napisala STARŠA?? Oprosti, ne bo se ponovilo. Domov smo se peljali v tišini. Nikomur se ni ljubilo govoriti. Vsi smo bili siti in spočiti. Ko smo prišli domov in sem šla v sobo poslušala Arino Grande, ko sem zaslišala prepir. Med mami in Tadejem. Kot sem rekla se bosta ločila, sem zmagoslavno pomislila. Pa se nista kregala o tem.
Mami: "Mi je čisto vseeno tako ne gre več naprej!"
Tadej: "Ampak moraš ju razumeti!"
Mami: "Ne bom več prenašala tega, da se kregata. Se ne moreš preprosto pogovoriti?"
Tadej: "Ne! Pusti ju. Daj jima čas!"
Mami: "Ne bom dajal časa. Nekam bosta šla. Skupaj!"
In potem sem zaslišala topot, ko se je povzpela po stopnišču.
"Zala in Aleks pridita v zgornjo dnevno sobo," je glasno rekla, ko je šla mimo najinih sob.
"Nimam časa," se je oglasil Aleks.
Jaz pa sem šla, dragi dnevnik. Zanimalo me je namreč kaj točno ima mami za bregom. Tudi Aleks je prišel, ko mu je Tadej jasno povedal, da bo poslušal mojo mami kot, da je njegova mama. Haha!
Ko smo sedli v dnevni sobi sta se Tadej in mami spogledala midva z Aleksom pa sva vztrajno gledala vsak v svojo smer.
"Torej, vidim, da se odlično razumeta!" je začela svoja predavanja mami.
"Ja? Meni se tudi zdi," sem sarkastično odvrnila.
"Tišina!" se je dobesedno zadrla mami.
"Opa," se je zasmejal Aleks, vendar utihnil v naslednjem trenutku. Tadej…
"Prosim. Aleks? Ljubim tvojega očeta. Je možno, da se vsaj pokusiš prijazno vesti do Zale?" je mami začela osladen govor.
"NE! Zakaj bi se jaz trudil za to, da me potem ona osramoti?" je vprašal s tistim kljubovalnim pogledom.
"Zala?" se je k meni obrnila mami.
"Super," sem pomislila.
"Ja?" sem nedolžno vprašala.
"Kaj se to pravi?" je vprašala mami.
"Ne vem," sem skomignila.
"Vesta kaj? Dovolj vaju imam. Tako bomo naredili! Za dva dneva oz. za vikend mogoče več gresta nekam skupaj," je pribila in zmagoslavno pogledala.
V tistem trenutku sem jo malce zasovražila. Zvlekla nas je v bedno hišo in družino samo zato, ker ga LJUBI! Jaz pa sem tam ljubila Mašo. No, kot prijateljico. Pa sem vse pustila, VSE samo, da je ona tu. Ob svojem ljubem. In, če se ne motim se kmalu poročita!
"Ne," sem prva vzkipela.
"O, ja," mi je pokimala mama.
"Ata?" je vprašujoče vprašal Aleks.
"Se strinjam," se je Tadej nasmehnil mami.
**
"Si vzela vse?" me je vprašala mami in odložila Filip, da bi me objela pa ji nisem dovolila.
"Adijo," sem rekla in sedla v taksi.
Kmalu se mi je pridružil Aleks in vozili smo se tri ure. Jaz sem celo pot poslušala glasbo, Aleks pa je igral igrice. Niti pogledala se nisva. S seboj sem spakirala veliko knjig in zvezke, da bom delala za šolo in nisem se imela niti najmanjšega namena družiti z Aleksom. Niti malo! Mami pa je vedela zato, ker je kot se je pokazalo poskrbela, da bova morala delati skupaj. Jej!
Aja, ko smo prispeli smo prispeli sem… https://www.pinterest.com/pin/198299189817420334/
Precej pravljično! Tam bova sama! SAMA! Vsako jutro bo ženska, ki živi pol kilometra stran prišla pogledati kako se imava. Midva pa? Ja! Nekako v hiši ni wifija…
Jup! Tako je bilo, dnevnik! Zdaj ležim na postelji in pišem vate. Aleks pa dela bog ve kaj! Se še javim!
Zala, ki ni zala.
***
Tako je to! Ko je dež izgleda, da imam navdih!
Potrudila sem se in tukaj je naslednji del! Upam, da vam bo všeč!
Kaj mislite kaj bosta počela skupaj?
Topel objem,
JustLilly
Ne maram šole. Si lahko zamisliš? Že tri dneve hodim tja pa si še zmeraj zjutraj potiskam prste v grlo, da bruham. Mami pa ne pusti, da bi ostala doma. Kako zelo je to zlobno! Se ti ne zdi? Aleks je pasji, Filip pa navdušen kot vedno.
Včeraj nam je Tadej predlagal, da bi šli skupaj na večerjo. Mami je bila seveda naravnost navdušena. Kaj pa drugega! Mami je rekla naj se lepo uredim zato sem se vsaj malo potrudila in se oblekla v lepe hlače in neko srajčko. Bila sem še kar zala. O ne! Si slišal? Rekla sem, da sem bila še kar zala. To mi pa ni všeč. Vidiš? Ti pravim, da se spreminjam. Preveč. Torej, odšli smo na večerjo v neko fino restavracijo. Jedli smo neke prefinjene jedi in mami in Tadej sta se smejala. Aleks se je kujal potem pa ga je poklical prijatelj in se je z njim pogovarjal kakšne pol ure. Filip, ki je tako kot vedno poiskal družbo je bil strašno žalosten, ko sta se starša končno odločila dvigniti riti iz stolov in smo šli. In zdaj…Sem prebrala (nazaj sem prebrala), da sem napisala STARŠA?? Oprosti, ne bo se ponovilo. Domov smo se peljali v tišini. Nikomur se ni ljubilo govoriti. Vsi smo bili siti in spočiti. Ko smo prišli domov in sem šla v sobo poslušala Arino Grande, ko sem zaslišala prepir. Med mami in Tadejem. Kot sem rekla se bosta ločila, sem zmagoslavno pomislila. Pa se nista kregala o tem.
Mami: "Mi je čisto vseeno tako ne gre več naprej!"
Tadej: "Ampak moraš ju razumeti!"
Mami: "Ne bom več prenašala tega, da se kregata. Se ne moreš preprosto pogovoriti?"
Tadej: "Ne! Pusti ju. Daj jima čas!"
Mami: "Ne bom dajal časa. Nekam bosta šla. Skupaj!"
In potem sem zaslišala topot, ko se je povzpela po stopnišču.
"Zala in Aleks pridita v zgornjo dnevno sobo," je glasno rekla, ko je šla mimo najinih sob.
"Nimam časa," se je oglasil Aleks.
Jaz pa sem šla, dragi dnevnik. Zanimalo me je namreč kaj točno ima mami za bregom. Tudi Aleks je prišel, ko mu je Tadej jasno povedal, da bo poslušal mojo mami kot, da je njegova mama. Haha!
Ko smo sedli v dnevni sobi sta se Tadej in mami spogledala midva z Aleksom pa sva vztrajno gledala vsak v svojo smer.
"Torej, vidim, da se odlično razumeta!" je začela svoja predavanja mami.
"Ja? Meni se tudi zdi," sem sarkastično odvrnila.
"Tišina!" se je dobesedno zadrla mami.
"Opa," se je zasmejal Aleks, vendar utihnil v naslednjem trenutku. Tadej…
"Prosim. Aleks? Ljubim tvojega očeta. Je možno, da se vsaj pokusiš prijazno vesti do Zale?" je mami začela osladen govor.
"NE! Zakaj bi se jaz trudil za to, da me potem ona osramoti?" je vprašal s tistim kljubovalnim pogledom.
"Zala?" se je k meni obrnila mami.
"Super," sem pomislila.
"Ja?" sem nedolžno vprašala.
"Kaj se to pravi?" je vprašala mami.
"Ne vem," sem skomignila.
"Vesta kaj? Dovolj vaju imam. Tako bomo naredili! Za dva dneva oz. za vikend mogoče več gresta nekam skupaj," je pribila in zmagoslavno pogledala.
V tistem trenutku sem jo malce zasovražila. Zvlekla nas je v bedno hišo in družino samo zato, ker ga LJUBI! Jaz pa sem tam ljubila Mašo. No, kot prijateljico. Pa sem vse pustila, VSE samo, da je ona tu. Ob svojem ljubem. In, če se ne motim se kmalu poročita!
"Ne," sem prva vzkipela.
"O, ja," mi je pokimala mama.
"Ata?" je vprašujoče vprašal Aleks.
"Se strinjam," se je Tadej nasmehnil mami.
**
"Si vzela vse?" me je vprašala mami in odložila Filip, da bi me objela pa ji nisem dovolila.
"Adijo," sem rekla in sedla v taksi.
Kmalu se mi je pridružil Aleks in vozili smo se tri ure. Jaz sem celo pot poslušala glasbo, Aleks pa je igral igrice. Niti pogledala se nisva. S seboj sem spakirala veliko knjig in zvezke, da bom delala za šolo in nisem se imela niti najmanjšega namena družiti z Aleksom. Niti malo! Mami pa je vedela zato, ker je kot se je pokazalo poskrbela, da bova morala delati skupaj. Jej!
Aja, ko smo prispeli smo prispeli sem… https://www.pinterest.com/pin/198299189817420334/
Precej pravljično! Tam bova sama! SAMA! Vsako jutro bo ženska, ki živi pol kilometra stran prišla pogledati kako se imava. Midva pa? Ja! Nekako v hiši ni wifija…
Jup! Tako je bilo, dnevnik! Zdaj ležim na postelji in pišem vate. Aleks pa dela bog ve kaj! Se še javim!
Zala, ki ni zala.
***
Tako je to! Ko je dež izgleda, da imam navdih!
Potrudila sem se in tukaj je naslednji del! Upam, da vam bo všeč!
Kaj mislite kaj bosta počela skupaj?
Topel objem,
JustLilly
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
I love this story! Very very much. :joy::heart_eyes:Obozujem res obozujem to zgodbo. Sej ni vazno v katerem jeziku napisem. Pac zgodba ke FENOMENALNA. Komaj cakam naslednji del.:joy::trophy:
0
Me
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ful kulll a je to love story
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
omg, kok fantastično!!!!!
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
super!!!
obožujem Zalin dnevnik
obožujem Zalin dnevnik
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super je! Noro! Kar tako naprej!
Oh, ali bi si lahko pogledala tole:
https://www.pil.si/smetisnica/objava/za-vse-ki-pisete-zgodbe
Oh, ali bi si lahko pogledala tole:
https://www.pil.si/smetisnica/objava/za-vse-ki-pisete-zgodbe
0
I love book
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
