Heeej!!
nov deel! :wink:
hvala za vse komentarje pa lajke<333 :grin:
Priznam da je minilo veliko časa..:rolling_eyes:
Res se opravičujem za zamudo! :disappointed_relieved:
Ampak zdaj vam pošiljam 3. Deeel <333 :kissing_heart:
Zdaj pa uživajte v 3. Deluuu! :yum:
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------

Zbudila sem se, z mislijo, da sem doma. Počasi sem odprla oči in... bila sem pri Gorgu. Najbrž sva zaspala zvečer. Počasi sem se pretegnila. Ura je bila 10:48. Pogledala sem Gorga, ki je spal. Ni bilo niti minute, se je zbudil. Nisem ga še videla tako čudnega. V šoli je bil zmeraj lepo urejen. Počasi sem izdavila: "dobro jutro"
pozdravil me je nazaj. "jutro! Kako si spala?"
"hm... vredu.. " sem si mancala oči in pobrskala po spominu za včeraj.
"sem čisto pozabil, da bi morala iti domov. "
"brez skrbi. Sem starše že vprašala."
"hm.."
"pridi na zajtrk. Lačna sem." Počasi sem vstala in se odkrila. Še vedno sem bila z včerajšnimi oblačili. Odšla sva do dnevne. Miza je bila srebrna, z belim prtom. Na njemu so bili narisani zlati listi.
Pri mizi so bili turkizni stoli, bolj novejši, z mehko blazino.
"Kje boš sedela? "
"hm.. tukaj" sem se nasmehnila in se vsedla na desno stran. Gorge je odšel za pult in z predala izvlekel kosmiče, nato odprl hladilnik in vzel še mleko. Položil je na pult in odprl belo omaro, kjer so bile skodelice. Vzel je zeleno in modro. Vsul je kosmiče noter, nato pa zlil še mleko.
" izvoli" in mi dal skodelico s kosmiči pred sabo.
Sam se je vsedel zdraven in mi zaželel dober tek.
" tudi tebi dober tek" vzela sem žlico in si jo dala v usta. Uživala sem. Opazila sem, da je pri pultu nekakšno okno. Na njej je bila slika, a nisem videla, kaj je bilo na njej.
"lahko še nekaj vprašam? Kaj je tista slika?" pogledal me je. Nekaj časa je gledal v mizo, nato pa tiho rekel:
" moja prava družina.." bil je žalosten.
"ali to ni ?"
"hm... starše ne. Samo sestra.... "
Pogledala sem žalostno v mizo. Bil je res dober prijatelj in če je on žalosten, sem tudi jaz. Tako je pri vseh. Čez nekaj časa, je Gorge prekinil tišino.
" Bi se hm... igrala kakšno igro? "
Skomignila sem z rameni. Odšla sva v njegovo sobo po stopnicah. Nekaj časa sva se igrala družabne igre, nato mi je pokazal album z nalepkami, recept za sladoled in stroj za sladoled. Minilo je nekaj časa in bila je že 15:23. Odšla sva nato dol iz sobe in so pozvonili. Gorgova mama, je zakrčala iz kuhinje:
"Tvoja mama Bellie!"
Z Gorgom sva se pogledala. -Že moram it?- Sem si mislila.
"adijo Gorge!"
Počasi sem se obrnila proti vratom, me je Gorge še objel. Tudi jaz sem ovila roke okoli njega. Nato pa sva se mogla poslovit. Obula sem si čevlje in vzela manjši nahbrtnik, kjer sem imela nekaj stvari. Stopila sem pred vrata. Zadnjič se mše pogledala Gorga, nato pa jih odprla in stopila naprej. Gorge me je gledal, prislonjen na vrata. Jaz sem počepnila k čevljem in si jih obula. Ta trenutek se mi je zdel, kot da se vleče v neskončnost. Čutila sem kako mi je srce bilo. Pomislila sem na vse trenutke, ki sva jih preživela ta dan. Kar naenkrat so mi nastali metuljčki v trebuhu. Nato mi mama prekine trenutek romantike, ker zacoplja.
"še danes? Daj! Ta dan ni v neskončnosti!"
"ja... se že pripravljam! Samo obujem si čevelj!"
V mislih sem zavila z očmi. Kako se ji mudi! Pogledala sem Gorga. Stisnila sem se še enkrat k njemu v objem. Ko sem se postavila ravno, sva se z Gorgom gledala. Primilo me je, da bi se mu približala in ga poljubila. A kaj če ne čuti do mene isto kot jaz do njega?
In nato je mama rekla, da gre počakat v avto. Po tem, pa se je zgodilo nekaj.... Zaprl je oči in se mi začel približevati. Vse bolj in bolj. Ko je odprl oči, je bil z glavo e nekaj centimetrov stran. A me ni poljubil. Glavo je naslonil na moja ramena. Zadnjič sva se objela in nato sem stekla do avta. Pomahala sem mu. On se mi je nasmehnil in vrnil pozdrav. Vse se mi je zdelo TAKO romantično. Odprem vrata še zadnjič pogledam njegov nasmešek, ki je žarel in nato grem v avto. Skupaj sva se peljali do doma. Res ni bilo veliko, samo mamo občasno boli koleno in zato težje hodi.
Prispele smo do naše hiše. Odprla sem vrata in prišla do ograje. Nadeljevala sem po gredici in prišla do vrat stanovanja. Odprla sem jih. Pred mano je bil hodnik.
"Kot vedno... " sem si mislila. Res da smo se šele pred enim tednom preselili in to ni ravno vedno, ampak če sem že vajena, je pri meni to že po domače. Sezulasem si čevlje in se vsedla na kavč. Po nekaj minutah je prišla še mama ter zaprla vrata. Ni bilo 5 minut, sva zaslišali avto.
"Hm... morda je soosed prišel." Sem ugotavljala. Nato je mama odšla pogledati do okna.
"hej sosed! Kaj pa imaste v kombiju?" sosed jo pogleda in ji odgovori:
"Kokoši. Jaz... saj veš! Potrebujem jajca, pa sem se odločil za kokoši.."
Tako sta kričala eden do drugega, da sta se kaj razumela. Bilo je 23 minut in sosed ter mama sta se še vedno pogovarjala. Odšla sem v sobo. Prijelo me je, da bi risala. Pogledala sem prazne liste in lončke na mizi z svinčniki in drugimi pisali. Vzela sem list in svinčnik ter risala kar sem si zamislila. Glava je bila čisto prazna in sploh nisem vedela kaj rišem. Po nekem času pogledam mojo umetnino in zagledam..
Gorga?!?! Zakaj bi njega narisala? Srce mi je bilo. Mislila sem, da se mi bo odtrgalo in skočilo na list k risbi Gorga. Pomislila sem.
"sem morda zaljubljena?"
Ob taki misli me je pretreslo. In kaj če sem zares zaljubljena? Pomislila sem na to še za minunto, nato sem spraznila glavo. Čisto na nič nisem razmišljala. Vzela sem nov list in začela znova. Na obrazu se mi je narisal nasmeh. Prestavljala sem si tri pisane balone v zraku na vrvicah, na katerih se drži majhna punčka v krilu. Tako lepa misel! Takoj sem se lotila glave, nato počasi vrat in ramena. S črto sem doddala roke in končala z krilom in nogami.
Takrat nekdo potrka na vrata.
"ja? Naprej."
Bil je oče. Počasi je odprl vrata.
"ali si prišel iz službe?" sem mu hitro skočila v objem. On me je objel nazaj.
"seveda! Nekaj dni se nisva videla.. " me je nasmejano pogledal. In nato nadeljeval:
"ampak važno, da sva zdaj skupaaaaj!!" me je dvignil čez ramo, kot sva se igrala nekaj let nazaj, ko sem bila še majhna.
"veš? Veliko si zrastla, od kar sem te nazadnje dvignil.."
" to pa ja!" sem se malo zasmejala. Bilo mi je všeč, da sem lahko končno spet videla tata. Mama je bila zadnje dni resna in je skoraj nisem videla nasmejano. S tatom pa sva vedno v svojem svetu, polno letečih vlakov in ribic, ki letijo po zraku, Mavrica in bonbonov.. In ta svet, sva poimenovala: "Breha". Kot pol brez" in pol besede smeha". Ker zelo redko, da s tatom nisva bila skupaj nasmejana. Pogledam na uro: 16:04. Obrnem se k očetu.
"Ali lahko greva na manjši sprehod?" Tata se je zamislil. Pogldal je ven.
"lahko!" potem pa je pogled prevsmiril v mojo mizo z listi in risbo Gorga.
"Kdo je to?" in pokazal na risbo... Saj veste... Gorga.
Nisem mu hotela povedat za mojo simpatijo, zato sem se izmislila izgovor:
" hm.... Moj prijatelj v prejšni šoli... "
"aha... dobro! Zdaj pa.... Na sprehoood! "
In sva odšla ven.