Zgodba o Lini in njeni želji po živali
2
linaaaa
Zgodba o Lini in njeni želji po živali
Lina je imela trinajst let in eno preprosto željo: imeti svojo žival. Njena soba je bila polna posterjev o psovih, mačkah, hrčkih in celo morskih prašičkih. Vsak večer je sanjarila, kako bi bilo življenje z njimi. "Kaj bi dala, da bi lahko imela psa!" je večkrat ponavljala svoji mami. A mama je vedno odgovorila: "Lina, najprej moraš pokazati, da si odgovorna."
Tisti dan, ko je Lina sedela za mizo in risala v svojem dnevniku, je njeno misli pretrgalo mrmranje iz kuhinje. Mama je zaskrbljeno gledala skozi okno, kjer je nekaj bleščečega švigalo mimo.
"Ali si videla to?" je vprašala mama, medtem ko je Lina pristopila k oknu.
Pred njimi je v travi ležala majhna ptica z bleščečim perjem. Lina ni imela časa razmišljati, skočila je iz hiše, da bi ptico rešila.
"Ne moreš kar vzeti vsake živali, ki jo najdeš," je mama klicala za njo, vendar se Lina ni obrnila.
Ptica ni bila ranjena, le malce prestrašena. Lina jo je nežno vzela v roke in jo ponesla v svojo sobo, kjer je naredila majhen gnezdo iz mehkih blazin in odej. "To bo moj prvi korak," si je rekla, "Naučila se bom, kako skrbeti za žival."
Tisto noč, ko je Lina ležala v postelji, je razmišljala o tem, kako pomembno je, da se skrbi za žival. Tudi če ptica ni bila njena, je imela odgovornost, da ji pomaga.
Naslednje dni je Lina spremljala ptico, ki je postala vedno bolj sproščena. S tem pa se je začelo pojavljati vprašanje: Ali je to dovolj? Ali je to tisto, kar je želela?
Pogosto je sedela pred oknom, opazovala ptico, kako leti naokrog, in razmišljala. Zgodbe o ljudeh, ki so imeli hišne ljubljenčke, so se ji vedno zdele polne sreče, vendar je zdaj vedela, da žival ni le "zabava" – prinaša odgovornost, delo, včasih tudi težave.
Tistega dne, ko je ptica odletela, je Lina čutila mešanico žalosti in ponosa. Imela je občutek, da je storila nekaj pomembnega, nekaj, kar ji bo pomagalo pri prihodnjih odločitvah. Ko je prišla mama in ji nežno rekla: "Vidim, da si se naučila, kaj pomeni skrbeti za nekoga," je Lina le pokimala.
"Zdaj pa vem," je tiho rekla, "da moram biti pripravljena na vse, kar prinaša zavezništvo z živaljo, ne glede na to, kako zelo jo ljubim."
Naslednje leto je Lina dobila psa. Ne samo zato, ker si ga je želela, ampak zato, ker je bila pripravljena na vse, kar to prinaša. In vsak dan, ko je gledala svojega psa, je vedela, da je bila tisti majhen trenutek s ptico, ključni trenutek, ki ji je pokazal, kaj pomeni biti odgovoren za nekoga drugega.
Lina je imela trinajst let in eno preprosto željo: imeti svojo žival. Njena soba je bila polna posterjev o psovih, mačkah, hrčkih in celo morskih prašičkih. Vsak večer je sanjarila, kako bi bilo življenje z njimi. "Kaj bi dala, da bi lahko imela psa!" je večkrat ponavljala svoji mami. A mama je vedno odgovorila: "Lina, najprej moraš pokazati, da si odgovorna."
Tisti dan, ko je Lina sedela za mizo in risala v svojem dnevniku, je njeno misli pretrgalo mrmranje iz kuhinje. Mama je zaskrbljeno gledala skozi okno, kjer je nekaj bleščečega švigalo mimo.
"Ali si videla to?" je vprašala mama, medtem ko je Lina pristopila k oknu.
Pred njimi je v travi ležala majhna ptica z bleščečim perjem. Lina ni imela časa razmišljati, skočila je iz hiše, da bi ptico rešila.
"Ne moreš kar vzeti vsake živali, ki jo najdeš," je mama klicala za njo, vendar se Lina ni obrnila.
Ptica ni bila ranjena, le malce prestrašena. Lina jo je nežno vzela v roke in jo ponesla v svojo sobo, kjer je naredila majhen gnezdo iz mehkih blazin in odej. "To bo moj prvi korak," si je rekla, "Naučila se bom, kako skrbeti za žival."
Tisto noč, ko je Lina ležala v postelji, je razmišljala o tem, kako pomembno je, da se skrbi za žival. Tudi če ptica ni bila njena, je imela odgovornost, da ji pomaga.
Naslednje dni je Lina spremljala ptico, ki je postala vedno bolj sproščena. S tem pa se je začelo pojavljati vprašanje: Ali je to dovolj? Ali je to tisto, kar je želela?
Pogosto je sedela pred oknom, opazovala ptico, kako leti naokrog, in razmišljala. Zgodbe o ljudeh, ki so imeli hišne ljubljenčke, so se ji vedno zdele polne sreče, vendar je zdaj vedela, da žival ni le "zabava" – prinaša odgovornost, delo, včasih tudi težave.
Tistega dne, ko je ptica odletela, je Lina čutila mešanico žalosti in ponosa. Imela je občutek, da je storila nekaj pomembnega, nekaj, kar ji bo pomagalo pri prihodnjih odločitvah. Ko je prišla mama in ji nežno rekla: "Vidim, da si se naučila, kaj pomeni skrbeti za nekoga," je Lina le pokimala.
"Zdaj pa vem," je tiho rekla, "da moram biti pripravljena na vse, kar prinaša zavezništvo z živaljo, ne glede na to, kako zelo jo ljubim."
Naslednje leto je Lina dobila psa. Ne samo zato, ker si ga je želela, ampak zato, ker je bila pripravljena na vse, kar to prinaša. In vsak dan, ko je gledala svojega psa, je vedela, da je bila tisti majhen trenutek s ptico, ključni trenutek, ki ji je pokazal, kaj pomeni biti odgovoren za nekoga drugega.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Dobra zgodba. Vidi se da zelo dobro pišaš, zato bi ti predlagala, da začneš s pisanjem še kakšne daljša zgodbe, ki jo bom z veseljem spremljala.
0
Moj odgovor:
Osmošolka<3
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Testi
hoj!
jaz imam eden manjši problem glede šole.
Torej jaz sem 8. razred in imam same 5ke - dokler smo pri spraševanjih.
Preprosto nevem ampak na testu ponavadi fašem 4 ali pa 3 ker se preprosto zmedem, pač ubistvu razumem snov ampak ne znam oblikovati odgovorov na vprašanja, in se mi stvari pomešajo v glavi in preprosto na koncu ni 5 in sem razočarana nad sabo.
Jutri pišemo zgodovino in me je že zdaj strah da se ne bom odrezala tako dobro kakor sem zmožna pri spraševanju.
vesela bom če mi zna kdo svetovati in če imate vi iste probleme.
jaz imam eden manjši problem glede šole.
Torej jaz sem 8. razred in imam same 5ke - dokler smo pri spraševanjih.
Preprosto nevem ampak na testu ponavadi fašem 4 ali pa 3 ker se preprosto zmedem, pač ubistvu razumem snov ampak ne znam oblikovati odgovorov na vprašanja, in se mi stvari pomešajo v glavi in preprosto na koncu ni 5 in sem razočarana nad sabo.
Jutri pišemo zgodovino in me je že zdaj strah da se ne bom odrezala tako dobro kakor sem zmožna pri spraševanju.
vesela bom če mi zna kdo svetovati in če imate vi iste probleme.






Pisalnica