Hojla!
No, danes bo zgodbo spet začel pripovedovati kriminalist Rodriguez.:tada: Da pa vas še spomnim, kaj se je zgodilo v prejšnjem delu: Siren Head je ubil Veronico Hill, šolsko psihologinjo na univerzi Yale.

KRIMINALIST RODRIGUEZ
Sem Lucas Rodriguez. Že pet mesecev sem ujet v tej zatohli luknji, v tej jami. Do zdaj so bili moja edina družba miši in podgane. Ter seveda Veronica Hill, ki pa jo je tisti stvor ravno pred kratkim ubil. Ampak seveda vi to že vse veste. To zdaj sem razlagal bolj samemu sebi, ker... No, sem edini človek, s katerim se vbistvu lahko pogovarjam. Potem pa je pred nekaj dnevi sem prišla tudi Veronica Hill. Mislim sem si, da se bom lahko končno rešil z njeno pomočjo. Seveda sem poskušal že pred tem, vendar mi ni nikoli uspelo. Zato sem tako močno upal na pomoč. Saj je tudi prišla, pa jo je stvor, za katerega še zdaj ne vem, kaj ali kdo je, ubil. Zdaj sem spet sam. Od Veronicine smrti pa samo razmišljam o njej. In o Emily, ki se je pojavila pred menoj. Želel sem jo rešiti, jo zbuditi iz tistih njenih sanj, kar sem tudi storil, ampak... Na nek način sem si tudi želel, da bi ostala. Da bi bila tu z mano in mi pomagala preživeti te mučne ure, dneve, tedne, mesece, leta... Želel sem si, da bi samo sedela tu in se pogovarjala z mano. Me zamotila, da ne bi razmišljal o Veronicini smrti in o tistem stvoru. Morda bi celo vedela, kaj ali kdo sploh je tisti stvor. Ampak s tem bi jo tudi potegnil v nevarnost. In verjetno bi se tako ali tako nekoč zbudila in izginila. Žalostno... Ja, o vsem tem zadnje dni razmišljam. Ne vem, kaj bi sploh počel. Me pa vsak dan tudi grize vprašanje, zakaj me tisti stvor do zdaj še ni ubil. Me hrani za pozneje? Ali pa sem tako dragocen? Sam še vedno bolj verjamem v prvo možnost.
Tedaj me prekine čuden, glasen zvok. Pogledam v smer, od koder izvira in tam zagledam temno, navpično črto, ki lebdi nekaj centimetrov nad tlemi. Počasi se začne razširjati in kmalu preide v celoten krog. S tem se začenja razširjati tudi tema. Čez nekaj trenutkov zaprem oči, ker imam občutek, da me bo kmalu zajela in zadušila. Zrak postane še bolj zatohel in v njem se začnem nekoliko dušiti. Zakašljma in nekaj teme okrog mene se razkadi. Odprem oči. Počasi se razkadi tudi ostala tema. Pred menoj ležijo in kašljajo tri dekleta. Ena dvigne pogled in takoj jo prepoznam. "Emily?" presenečeno izdavim.

To je to za danes. Upam, da ste uživali!