Ko naju je trener določil, da morava skupaj delati neke vaje, me je v trebuhu zvilo. Seveda sem bila tudi vesela. Na prvem mestu pa živčna.
Vbistvu je bilo zelo lepo, kako je z mano delal. Bil je tako nežen. Moram recti, da je bil res zelo prijazen. Dejansko je z mano delal zelo nežno. Ne morem opisati, kakšen občutek je to. Na naših treningih imamo nekakšne vaje, pri katerih moraš nasprotnika spraviti na tla.
Čeprav se je pretvarjal, da me bo vrgel po tleh, in sem se jaz pretvarjala, da me je strah, sva oba vedela, da se nič od tega ne bo zgodilo. Tega ne bi naredil.
Te vaje so izgledale tako, da si se z nasprotnikom na pol objel. Potem takem sva se torej midva nekako objemala.
Ugotovila sem, da ima on nek čudovit vonj. Da zelo diši. Kadarkoli je šel mimo mene, sem ga zavohala.
---
Nekega dne, medtem ko sva delala vaje skupaj me je kar tako prijel za roko. Skoraj mi je srce zdrsnilo v hlače, tako sem se prestrašila. Ampak že v naslednjem hipu sem v trebuh dobila metuljčke.
“Mrzle roke imaš,” je rekel Luka.
“Aja? Res?” nisem vedela kaj reči.
“Ja.”
Prijel me je tako, kot bi me hotel ogreti. Potem pa je kmalu hitro odmaknil roke, kot da bi se zavedel, kaj je v resnici naredil. Bilo je tako prikupno, jaz pa nisem ravno vedela, kaj naj si mislim.
---
“Si bila danes na bazarju?” mi je napisal na popoldne po bazarju.
“Ja. Samo v drugi izmeni” sem odpisala. Seveda sem bila presrečna da mi je pisal.
“Ker te nisem videl cel dan,” je odpisal. To je bilo tako zelo uštno, priznal je da je gledal kje sem bila jaz.
“Aja? Jaz sem tebe videla,” sem napisala. Res sem ga videla.
“Koliko ste vi zaslužili?” mi je napisal.
“Nekaj čez 800 evrov,” sem odpisala.
“Toliko?!” je napisal, in dodal tisti kjuti emoji ki je zardel.
Pogovor je tako nadaljeval, in bil je kar dolg. Bilo je zelo prikupno. Želela sem si, da se ne bi nikoli končal.
---
“Kaj je bilo danes za nalogo?” mi je velikokrat napisal.
Tudi to je bilo zelo prikupno, ker bi lahko vprašal katerega koli svojega sošolca, ali pa bi napisal v šolsko grupo.
Vedno sem mu odpisala kaj je bilo, in potem je on napisal hvala.
Včasih mi je napisal lahko noč.
---
“Torej ti mene sprašuješ, kaj je za nalogo, potem pa je ne narediš?” sem ga nekega dne narejeno kregala, ko se je v šolimed glaavnim odmorom lotil prepisovanja matematike.
Malo je zardel, potem me pogledal in rekel: “Tako nekako.”
Vame je butnil njegov vonj.
To je bilo še toliko bolj prikupno, ker me je dejansko vprašal kaj je bilo za nalogo samo zato, da bi lahko govoril z mano.
Enkrat me je celo prosil, če mu lahko pošljem, da si prepiše nalogo.
---
Tako torej, postalo je zelo očitno. Zelo, zelo očitno. Da sem mu všeč. Nič več nisva skrivala drug pred drugim. Pred ostalimi že. Toda med nama se je vedelo. Vbistvu pa nikoli nisva omenila tega z besedami. Ampak sva vedela.
Nikoli pa vbistvu nisva bila skupaj. Čeprav je bilo to zelo blizu tega, me nikoli ni zares vprašal. Če bi bila skupaj. Ker zdaj bi mu zagotovo rekla ja. Postal mi je še bolj všeč, kot mi je že bil in druge možnosti, kot da bi mu rekla ja preprosto ni bilo.

__________________________
tako, noc dell<3
jah, počitnic bo kmalu konc, upam da ste si odpočili pa izkoristite še ta dva dneva:yellow_heart: