Ja, odločila sem se. Za Tima.
Ne vem zakaj, zdel se mi je bolj nekako primeren zame. Bolj mi je podoben. Morda pa tudi zato, ker sem za Lukata že vedela, da je vame, zanj pa ne. Torej, zdelo se mi je bolj razburljivo.
In tako. Govorila sem si “pozabi Lukata”. Želela sem ga pozabiti. Ker z dvema pač res ne gre.
Torej sem porezala najine stike. Oziroma, jaz sem mu nehala pisati, on je nehal pisati meni. Zgodilo se je naenkrat, kot da sva se strinjala. Kot da sva vedela. Jaz nisem več ničesar napisala, on pa tudi ne. Najini pogovori so postali bolj skopi, potem pa jih skoraj ni bilo več. Na treningih sva se držala vsak zase, v šoli pa še bolj.
Vem, da je bilo kruto do njega. Pa tudi, če ni sam nič ukrenil proti temu. Bilo je kruto. Kar tako neham govoriti z njim, on pa nima pojma, kaj se je zgodilo. Bog ve, kaj si je mislil o vsem skupaj.
S tem, ko sva si nehala pisati sporočila, je ugasnila tretja verzija njega, no vsaj zame. Torej Edina različica njega, ki je bila romantična in mi je dejansko izkazovala ljubezen, čeprav malo, nekaj pa le, je izumrla. Ja, nič več ni bilo lepih besed, v živo jih pa tudi ni rekel.
Nič več lepih in ljubeznivih besed, nič več besed sploh ni bilo med nama. Kar iz nenada, in na začetku se sploh nisem zavedala, da je to izginilo med nama. Ne vem, kako je bilo njemu, a jaz sem ga poizkušala pozabiti. Prepričevala sem se, da ga ne smem gledati več, več razmišljati o njem.
Preprosto pozabiti. Tako preprosto, kot ena beseda, hkrati pa nič kaj preprosto.

Tim po drugi strain… hitro mi je zameglil pogled in me očaral. Pa saj ne, da je to pri meni težko, kaj hitro me vsak očara. A lepih fantov je veliko, moje srce pa se je odločilo prav zanj.
Najin odnos je rastel, lepo je uspeval. Ni ga bilo dne, da ne bi govorila. Skoraj vsak odmor sva govorila.
Tekmovala sva z ocenami. Vedno. Takoj, ko smo dobili test nazaj, že sva se spraševala, koliko točk imava. Ocena je bila tako ali tako samoumevna, da bo petica, in to za oba.
Skoraj da na pamet sva znala ocene in odstotke dosežene na testih drug od drugega. In potem sva hecala drug drugega.
“Ahah, pa kako lahko dobiš kemijo 4, no!?” je v šali rekel on.
“Ti šment, le kdo je imel 90 odstotkov pri fiziki, huh?” sem mu odvrnila.
“Jah, pa kako le da dobiš za slovenščino test 4?” me je hecal naprej.
“Predstavljaj si, da ti šenkajo petko pri biologiji,” sem nadaljevala.
Dogodek, ki sem se ga tako veselila je bilo regijsko tekmovanje iz kemije, ker bo šel tudi on in moja bff. Cel čas sva se hecala, kdo bo bolje pisal regijca. Celo stavila sva.
Potem pa je odšel za dva cela tedna na počitnice, in jaz ga nisem vidla dva tedna. Kar je bilo grozno, kljub temu da sva si malo tudi pisala.
In medtem, ko ga ni bilo, pa je bil Luka še zmeraj tam. In, čeprav nenamerno in ponesreči, sem mu spet dovolila v moje srce.
Kaj naj, res me je lahko okoli obrniti.

______________________________
evo, nou deu<3
upam da vam je ušeč, pa da ni mau preveč stvari za en deu lol<3
naj, uživite, vikend je yk<3
:yellow_heart::yellow_heart:

ps. ti šment, nekdo je spet zasedu moj stalni cajt izida ob 10 zjutri, tkoda premaknen na 11 ._.