..Sonce je vzšlo. Kljub zavesam, je močno posijalo čez okno in zbudilo Sarah in njeno mamo. Sarah je celo noč čakala, da bo končno raziskala hišo! Preštela je kar 13 sob in 5 hodnikov! Vse sobe so še vedno imele pohištvo in vso opremo, še pribor, krožnike in stvari! "Nekomu se je očitno tako zelo mudilo s selitvijo, da je odšel brez vseh stvari..." je pomislila Sarah. Od vseh sob, ji je bila najbolj všeč soba v zgornjem nadstropju. Še sama ni vedela zakaj. Bila je nekaj posebnega. Dajala je nek posebni občutek... Zdelo se ji je, da je soba pripadala otroku. Imela je majhno posteljo, z roza posteljnino. Soba je imela tudi dve omari. V eni so bila oblačila, v drugi pa ogromno stvari! Očitno nepomembnih, pozabljenih stvari. Oblačila niso bila otroška, bila so približno enake velikosti kot Sarahina. Na steni so bile 3 police s knjigami. Oboževala je knjige! Soba bo njena. Preprosto mora biti. Sarah ni vedela zakaj, ampak na sobo se je počutila nekako navezano. Mama pa je bila živčna, kam bosta dali vse stvari. Odločili sta se, da bosta krožnike in pribor shranili za rezervo, če se jima kaj razbije, stvari bosta pregledali in se odločili, če so kaj vredne, pohištvo pa naj ostane, saj bi ga težko pospravili. Sarahina postelja je bila udobna, zato se ni pritoževala. Sarah je preiskala svojo omaro. V njej so bila večinoma neka stara pisma, zmečkani listi papirja... Nič posebnega. Našla je celo nekaj črno-belih fotografij. Jap, hiša je bila zagotovo zelo stara. Sarah pa jih ni hotela zavreči. Vedela je, kako je, ko ti nekdo izbriše vse spomine in tega noče narediti. Liste je torej pospravila v škatlo, in jo skrila pod posteljo, mami pa rekla, da jih je vrgla v smeti. V prazno omaro je pospravila svoje stvari. Vsaj mislila je, da je prazna. V kotu omare je našla rumen blok. Najprej je mislila, da je knjiga. A ko jo je odprla, je opazila da je napisana s črnilom. Prebrala je nekaj vrstic. Bil je dnevnik! Zanimivo. Ampak dnevnik koga?