..."dring dringggg" je zazvonila Sarahina budilka. Danes je njen prvi dan v šoli! Mama je že zdavnaj šla v službo. Joj, njena oblačila so v avtu! Kaj naj naredi? Spomnila se je oblačil v omari. "Mama je rekla, da jih bova odnesli na Karitas"...je naglas razmišljala..."A saj če jih en dan nosim, ne bo nič narobe?". Tako je oblekla lepo, bombažno vijolično oblekico. Kot bi bila zašita posebej zanjo! Hitro si je počesala oziroma, potrudila počesati svoje bujne, oranžne kodre. Zrak zunaj je bil hladen, vlažen in bilo je megleno. Navadno jesensko jutro. Šele zdaj je ugotovila, da sta okoli njune hiše še dve drugi. Lepi, novi, moderni hiši. Zraven teh hiš, njuna hiša izgleda kot kup dreka. Seveda, njena prejšnja hiša ji je bila bolj všeč in jo je pogrešala. V tem meglenem jutru je nova hiša izgledala celo malo strašljiva, žalostna... Sarah ne bi znala opisati svojih občutkov. Hitro se je usedla na kolo in odpeljala do šole. Bilo je kot lansko leto, dolgočasno. Imela je resne probleme z osredotočenjem. Med poukom je vedno začela nekaj razmišljati in čisto pozabila na pouk. Njene ocene so bile zato porazne. Nikoli ni marala šole. Kdo pa jo? Ko je prišla domov, se je, kakor vedno, zatopila v branje. Začela je brati knjigo na polici, a se je spomnila na dnevnik... Samo o njem je razmišljala. Preprosto ni se mogla osredotočiti na knjigo. Vdala se je. Dnevnik je vzela iz omare.