Hojla!
Po kar lepem času nov del
Danes je malo daljši:
In jaz sem poseben pegaz. Sem srebrne barve. In to zato, ker je moj oče nekdo drug. Ni pegaz.

Pogledala sem se. »Danes ne bom letala. Imam za opravit nalogo.« sem si rekla in odšla v svojo sobo. S težavo sem se zrinila skozi vrata in legla na oblazinjena tla.
Sončni žarki so me požgečkali po nosu. Odprla sem še napol zlepljene oči in se vstala. Ležala sem na oblezinjenih tleh in zdaj sem bila navadna jaz. Oblekla sem si srebrno obleko , si nadela tiaro in se počasi odpravila po hodniku. Šla sem naravnost do vrtnic. Stopila sem v vrt in se naužila vonja po njih. Videla sem veliko glavno vrtnico. Želela sem se je dotakniti a se je umaknila, poizkusila sem še enkrat-brez uspeha. In poskušala sem še enkrat in še enkrat in čisto vsakič isti rezultat-brez uspeha. Zavzdihnila sem vrtnico sestrelila z neusmiljenim pogledom in odšla na zajtrk. »Dobro jutro princesa Kaira!« je rekla kuharica Tulip. »Dobro jutro!« sem odvrnila in se vsedla za veliko mizo. Tulip mi je prinesla svež kruh na mizo. Prinesla mi je velike rezine sira. »Že dolgo vas nisem videla v kuhinji zjutraj.« je rekla in mi postregla z trdo kuhanimi jajci. »Ja. Že kar nekaj let nisem bila pri vas.« sem odgovorila in srknila čaj iz divje mete. »Imate kakšne posebne dajavnosti za danes?« me je vprašala in mi dala na krožnik šunko. »Imam nalogo.« sem odvrnila medtem, ko sem si v usta tlačila kruh in sir. Tulip mi je še prinesla sveže mleko in suho salamo iz srnjadi. »Že zelo dolgo nisem jedla zajtrka.« sem rekla, ko sem končala. »Upam, da vam je teknil.« mi je odvrnila in se mi nasmehnila. S težavo sem se zbasala iz stola. Bila sem polna, ne zelo polna. Skobacala sem se čez grad v sobo. Ulegla sem se v sobo in skoraj zaspala. »Ne Kaira! Danes ne!« mi je rekel notranji glas. Dvignila sem se na noge, si nadela usnjene hlače in nato še žez dala velik plašč iz črnega volčjega krzna. Zapela sem si sandale in prijela lok. Čez vrat sem si dala usnjeno torbo in vanjo dala nekaj hrane, papirja, pisalo in puščico z rdečo bunko. Na vse bom pripravljena. Močneje sem zategnila pas za katerim je bilo moje srebrno bodalo z diamanti. Hitro sem stopala čez grad in stopila do hlevov. Zažvižgala sem in iz njega je prišel velik črn vranec. Nadela sem mu uzdo in mu na hrbet posadila sedlo. Skočila sem nanj in počasi sem jezdila do vrat. Takoj, ko so mi stražarji odprli vrata sem konja pognala v galop. Konj je preskočila deblo in bila sem v območju, kjer sem na zadnje videla tabornike. Upočasnila sem konja, da je hodil v počasnem ritmu. Gledala sem naokoli. In v tistem trenutku, ko nisem bila pozorna me je nekdo ali nekaj močno zbilo s sedla. Zelo hitro sem ugotovila, da je bil nekdo, saj me je močno držal, ko sva padala na tla. Ko sva treščila ob tla je osema pristala na meni. Roko sem imela pripravljeno na bodalu, da ga ob prvem premiku osebe neusmiljeno zarijem v njo. Odprla sem oči in prva stvar, ki sem jo videla so bile jezersko smaragdne oči. Oseba me je pritiskala k tlom. Bolelo me je a je bolečina ob pogledu v oči popolnoma izginila. Roko sem umaknila z bodala. Enostavno nisem zmogla. Oseba je dvignila glavo višje tako, da sem videla cel obraz. Bil je napol odrasel moški. Mogoče star dvajset let. Imel je najlepše jezersko smaragdne oči in pšenične lase. Še enkrat sem premislila in nato naredila prvo potezo. Tanko sem žvižgnila nato pa osebo vrgla s sebe. K meni je tekel vranec. Skočila sem nanj in že jezdila na njem. Fant je ves omotičen gledal za mano in napol zakričal: »Kdo si?!« »Kaira!« sem mu odgovorila in odjezdila dalje. Previdno sem oprezala okoli in ugotovila, da je ta tabornik še edini v gozdu. Nikjer druge žive duše razen njega-najlepšega fanta na svetu. Zaljubila sem se v NAVADNEGA človeka. Če mama izve… ne bo se dobro končalo. Počasi sem odjezdila domov. Stekla sem čez celo palačo vse do prestolne dvorane. Mama je vstala in stopila do mene. »In imaš dobre novice?« me je vprašala. »Ja so. Vsi taborniki so odšli!« sem kriknila. Enostavno sem nekako zamolčala, da je nekdo še vedno v gozdu. Mama se je nasmehnila. Želela sem že iti ko sem se spomnila: Mama, reka si mi da oče ni bil takšen kot mi a kako to, da si lahko bila z njim?« »Ljubica, najina ljubezen je bila prepovedana. Z njim se ne bi smela družiti a ljubezni ne more preklati nobeno orožje. Ljubezen je največja magija in orožje. Na koncu so naju ločili, ko so napovedali vojno. Enostavno je najina ljubezen morala popustiti v dobro ljudstvu.« mi je odgovorila. Mami več nisem želela ubujati slabih spominov zato sem zapustila prestolno dvorano. Stekla sem čez celo palačo v sobo. Sedela sem na postelji, nato sem sedela na postelji s hrbtom na postelji in nogami v zraku, nato sem ležala… In potem me je prešinila ideja. Stekla sem do svoje mize in iz predala vzela zvitek. Prijela sem pero in začela risati. Najprej velike lepe oči in lepo počesani lase… in takrat sem zaslišala pok. Kot, da bi nekaj vrglo, brcnilo kamen na drug kamen. Avtomatsko sem prijela lok in skočila na okno. In tamo dol pri drevesu je bil on. Popustila sem napeto tetivo in lok spustila na tla. Prijela sem še en zvitek papirja in nanj napisala:
Če me želiš spoznati pridi do samorogovih slapov, ko bo sonce najvišje.
Kaira
Zvitek sem prijela in ga zvezala za puščico. Pogledala sem kam lahko vstrelil ne da bi zadela fanta. Slonel je ob drevesu in si nekaj govoril. Že vem! Napela sem tetivo in puščico vstrelila v drevesno deblo malo nad fanta. Fant se je ob zadetku puščice zdrznil in gledal od kod je prilaetela a zaradi ščita in urokbe ni videl kje. Ščita sicer ni bilo a se gradu vseeno ne vidi a če se bo malo približal bo lahko prišel noter in brezvednosti hodil po vrtu. Fant je izdrl puščico iz drevesa in odprl zvitek. Njegov obraz je bil mešanih občutkov in na koncu je pokimal. Sicer nisem vedela ali bo prišel ali ne a bom vseeno šla. In tako sem čakala da bo noč. In spet sem ležala na oblazinjenih tleh. Bila sem v pričakovanju, da ga bom lahko spoznala in komaj po času zaspala.
In no si prebrodila do konca.
Ta del je posebej namenjen rednim bralkam: begu, JustLilly, Boby, Dragon girl in enajsti enajstki.
Reees vam neizmerno hvala!:heart::heart::heart::heart::heart:2
Lp. fla