Dragi Pilovec, draga Pilovka,
sem JustLilly in pred davnimi časi sem imela tu svoj krog prijateljev. To je bil moj varni kotiček, dokler zanj ni bilo več časa. Ne poznam ljudi, ki so trenutno aktivni tukaj, vendar to ni pomembno za to, kar bom napisala.
Življenje je težko. Zelo je težko. Dan za dnem nas zbija na tla in, ko smo že prepričani, da ne gre bolj dol, gre. Nevidna roka nas potisne še bolj v namišljeno brezno in nas duši. Občutek imaš, ko da je konec in da ni več rešitve. Obtičal si. Sam in brez pomoči. Brez upanja. Ne vem kdo si, ne vem skozi kaj hodiš v tem trenutku, kljub temu upam, da ti bo ta objava vdihnila vsaj nekaj upanja. Upanja, ki ti ga v tem trenutku primanjkuje.
Vem, da je težko, Tak presneto se trudiš, vendar nikoli ni dovolj. Sam si, noben te ne razume in vsak dan je hujše. Želiš samo, da se konča. Pa se ne. Vsak dan se nadaljuje in nadaljuje in nadaljuje. Strah te je. Neuspeha in razočaranja. Tudi mene je. Zelo me je strah. Duši me in sploh ne spim več. Na sistematskem so odkrili, da sem slabokrvna in zdaj jemljem tablete. Nič mi ne gre tako kot bi si želela in ne počutim se, kot da sem dovolj. No, SEM! In tudi TI SI! Vsi smo dovolj na svoj način. In ni pomembno, če ti ne uspe v prvo. Pomembno je, da nekje v svoji izjemni duši najdeš moč, da dvigneš glavo in pogledaš strahu, nemoči in neuspehu v oči. Objameš ga in mu poveš, da je okej. DA SE VSE VEDNO UREDI IN DA VSE MINE. Vedno vse mine. In vem, da zdaj nimaš tega občutka in, da je res hudo, vendar mine. Obljubim, da mine. In te vidim, in te slišim in te razumem. Razumem te in sem tu in verjamem v tebe. Vse bo okej. Obljubim, da bo vse okej. Samo vdihni in izdihni in spusti. Spusti, da gre vse slabo stran. Izjemna oseba si in zmoreš! *b*Zmoreš.*b*
Rada te imam,
JL <3