umiri se poskusi samo dihati in se sprostiti
meditiraj

hej! Predlagam ti da se naslednjič ko boš pri psihiatru čim bolj osredotoči kaj bo on povedal. Zapomni si in če ti da kakšne nasvete oz. napotke se jih probaj čim bolj tržati. Če na svetovalnici nisi našla odgovora, mogoče napiši teti Justi? Če še nisi poglej kakšno spletno stran pa napiš nevem : aksizioznost zdravljenje al pa kej tazga.

Upam da sem vsaj malo pomagala

Hej!

Jaz imam podobne težave in sem tudi obiskovala terapijo (meni so diagnosticirali GAD (generalizirano anksiozno motnjo). Meni je kar precej pomagalo, čeprav sem hodila k več psihologinjam. Prva je bila zelo neuporabna in mi ni nič pomagala, nato sem bila vmes pri psihiatrinji, ki mi je predpisala zdravila (ki jih nisem jemala, ker težko pogoltnem tablete), nato pa sem bila pri eni psihologinji, ki je bila zelo prijazna in mi je zelo pomagala.

To vajo sem delala doma med eno in drugo terapijo:
Vzameš list papirja in ga razdeliš v sedem stolpcev: situacija, misli, čustvo, vedenje, čustvo potem, miselna napaka in nova misel.
V prvi stolpec zapišeš situacijo, ki je povzročila, da si se počutila slabo. V 2. stolpec napišeš, kaj si takrat razmišljala. V 3. katero čustvo/čustva si občutila ter kako intenzivno na lestvici od 1 do 10. V 4. stolpec, kaj si naredila. V 5. stolpec kako si se počutila potem (torej čustvo na lestvici od 1 do 10). V 6. stolpec napišeš za katero miselno napako je šlo (več si lahko prebereš tukaj: https://www.brstpsihologija.si/miselne-napake-ki-jih-delamo-vsi/). V 7. stolpec napišeš novo misel, ki ti pomaga, da se počutiš boljše.

Primer:
Situacija: med pripravljanjem hrane sem se dotaknila ročaja predala; Misli: Zdaj se bom okužila.; Čustvo: strah: 8; Vedenje: umila sem si roke; Čustvo potem: strah: 3; Miselna napaka: katastrofiziranje; Nova misel: Malo verjetno je, da bi se zaradi tega okužila tudi, če si ne bi umila rok. Veliko ljudi si zelo redko umiva roke, pa skoraj nikoli ne zbolijo. Naša kuhinja je čista, zato v njej ni nevarnih virusov ali bakterih. Tudi, če se že okužim s čem, se bom hitro pozdravila.

Meni pomaga tudi, če se vprašam "In kaj potem?" dokler ne pridem do nekega odgovora in potem presodim, da je ta izzid zelo malo verjeten.
Primer:
Mogoče sem pozabila ugasniti luč. In kaj potem? Luč bo prižgana. In kaj potem? Porabili bomo več elektrike. In kaj potem? Položnica za elektriko bo dražja. In kaj potem? Morali bomo več plačati. In kaj potem? Banktotirali bomo. In kaj potem? Potem bomo morali živeti na cesti. Je to verjetno? Ne. Tudi, če bi pozabila ugasniti luč zaradi tega ne bi bankrotirali in postali brezdomci.

Upam, da ti to kaj pomaga :)