Medicina
2
Mogočezdravnicanekoč
Ojjj <3
Torej mene tko dost ful zanima medicina na področju urgentne, traumatološke. Pač men bajla je sama po seb res ni nvm sam tko ta del mi je tko resss dober pa tut ostale veje medicine sam tedva najbolj. Zej sm sicer 8. razred sam res ne vem al se mi splača pač te zdravniki majo sama dežurstva ful naporno tko fizično kot psihično sploh... Pač ne vem sploh če sm dost brihtna pa mam dost energije da bi spelala celo gimnazijo z vsaj prav dobro, res nvm.
Kva vi mistle o tem??
Torej mene tko dost ful zanima medicina na področju urgentne, traumatološke. Pač men bajla je sama po seb res ni nvm sam tko ta del mi je tko resss dober pa tut ostale veje medicine sam tedva najbolj. Zej sm sicer 8. razred sam res ne vem al se mi splača pač te zdravniki majo sama dežurstva ful naporno tko fizično kot psihično sploh... Pač ne vem sploh če sm dost brihtna pa mam dost energije da bi spelala celo gimnazijo z vsaj prav dobro, res nvm.
Kva vi mistle o tem??
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
lej če te zanima se vpisi na gimnazijo pa bos vidla kak ti bo slo, točke za faks se gledajo v 3. in 4. letniku. gimnazija ti odpira zelo veliko moznosti za faks, vedno se pa lahko tut prepises ce bi ugotovila da ni za tebe. glede na to da si v 8 razredu mas se dosti casa da razmislis. pa tut glede bio se ti bo mogoce mnenje spremenilo ko bos prisla v gimnazijo, meni je zdaj veliko bolj zanimiva kot v osnovni, je pa vec snovi (sem na gimnaziji). aja pa za medicino bos zeloo tesko prisla dalje z prav dobrim uspehom ker je ful konkurence ki imajo odlicne uspehe ampak vseeno za medicino ne rabis biti genij, veliko bolj pomembno je da si res vztrajna in da imas dobre delovne navade. jaz ti toplo priporocam da ce gres na gimnazijo da probas vzpostavit dobre delovne navade ze v 1 pa 2 letniku (ce jih se nimas).
kar se tice dezurstev: ja, urgentna je ena (naj)tezjih smeri, ni za vsakega. Ampak to bos ugotovila kasneje ker ti medicina odpre ogromno smeri, ne rabis se zdaj ze zaklenit v urgentno
lp
kar se tice dezurstev: ja, urgentna je ena (naj)tezjih smeri, ni za vsakega. Ampak to bos ugotovila kasneje ker ti medicina odpre ogromno smeri, ne rabis se zdaj ze zaklenit v urgentno
lp
3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
HeJ! Prvo čestitke, ker spoloh veš kaj te zanima:heartpulse:, veliko ljudi pri taki starosti ne ve, kaj bi počeli v prihodnosti.
Je pa res da je ta veja medicine res lahko psihično in čustveno težka...(vidiš odrezane prse, roke, noge razstreljene dele telesa...), tok da je res kr težko. Lepo je da se že sama zavedaš, da je viliko napornih noči, neprespanih dni, za to službo in da ni vsak za to. In pač za to delo res potrebuješ: vztrajnost, disciplino, delovne navade....
Moj nasvet je da, če te tja vleče, ti je to všeč pojdi na gimnazijo, tam boš imela veliko različnih predmetov. Še vseeno se na koncu lahko odločiš za drug poklic, ker po gimnaziji greš lahko skoraj povsod (je pa odvisno od ocen)
Jaz vrjamm, da če je drugim takim zdravnikom uspelo, o tudi TEBI<3333
Maš To, upam, da sem pomagala<333
Lp
Je pa res da je ta veja medicine res lahko psihično in čustveno težka...(vidiš odrezane prse, roke, noge razstreljene dele telesa...), tok da je res kr težko. Lepo je da se že sama zavedaš, da je viliko napornih noči, neprespanih dni, za to službo in da ni vsak za to. In pač za to delo res potrebuješ: vztrajnost, disciplino, delovne navade....
Moj nasvet je da, če te tja vleče, ti je to všeč pojdi na gimnazijo, tam boš imela veliko različnih predmetov. Še vseeno se na koncu lahko odločiš za drug poklic, ker po gimnaziji greš lahko skoraj povsod (je pa odvisno od ocen)
Jaz vrjamm, da če je drugim takim zdravnikom uspelo, o tudi TEBI<3333
Maš To, upam, da sem pomagala<333
Lp
1
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
