nimam več volje do ničesar
0
jokajočapunca
jaz sem zadnje dni čisto na pol depresivna in ne vem zakaj. Zadnje dni gledam na življenje drugače kot sem prej. Ne najdem več sreče v stvareh, ki me veselijo, nimam več volje do ničesar. Ko polsušam starše kako jamrajo, da je naporno v službi in da se samo pogajajo ne vidim več v prihodnosti ničesar dobrega. Vse do zdaj sem bila motivirana za svoje želje moja največja, da bi dobila psa imam občutek kot, da se mi ne bo uresničila in ne morem več imeti upanja čeprav si tako želim obupavam in ne vem zakaj:sob:čisto sem vržena iz tira. Moja naj prijateljica bo dobila psa in sem ji tako nevoščljiva in ne vem zakaj, da me mika da se ne bi več družila z njo čeprav vem, da to ni okej ker je moja želja res iz srca in tako zelo močna njej se pa uresniči vse.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Poznam ta občutek. Jaz sem se pogovorila z mamo in je bilo spet vse v redu. Vem da bo kmalu bolje če se boš le s kom pogovorila.
Verjamem vate:heart::muscle:
HG:horse:
Verjamem vate:heart::muscle:
HG:horse:
0
HorseGirl
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej,
žal mi je za tvoje neprijetno doživljanje.
Spodbudil bi te, da aktivno "splezaš" iz tega razpoloženja tako, da počneš stvari, ki te veselijo ali pa so te včasih veselile. Svoje težave lahko zapišeš v dnevnik ali jih poveš osebam, ki jim zaupaš. S tem bo njihovo breme lažje. V prihodnosti je marsikaj dobrega. Ko smo mladi, vidimo stvari drugače kot kasneje v življenje. Verjemi, da je z lastnim udejstvovanjem možno marsikaj doseči.
Kot praviš, ni lepo prijateljice kar tako pustiti zaradi zavisti. Je pa povsem normalno čutiti to zavist. Lepo, da imaš to zavedanje situacije. To je lahko dobra vaja zate, da brzdaš svoje občutke, skušaš biti vesela zanjo in se kljub temu družiš z njo.
Žal mi je, da trenutno nimaš psička ali ga ne moreš dobiti. Ljubljenčki so odgovornost, zato je morda po svoje dobro, da še malo počakaš. Morda se ti želja uresniči kasneje ali pa ko boš odrasla. In v prihodnosti boš bolj pripravljena biti dobra lastnica svojemu psičku.
Če ti depresivni občutki vztrajajo dlje časa, ti svetujem, da se obrneš na šolsko svetovalno delavko ali tudi na zdravnika.
Lepo bodi! :)
žal mi je za tvoje neprijetno doživljanje.
Spodbudil bi te, da aktivno "splezaš" iz tega razpoloženja tako, da počneš stvari, ki te veselijo ali pa so te včasih veselile. Svoje težave lahko zapišeš v dnevnik ali jih poveš osebam, ki jim zaupaš. S tem bo njihovo breme lažje. V prihodnosti je marsikaj dobrega. Ko smo mladi, vidimo stvari drugače kot kasneje v življenje. Verjemi, da je z lastnim udejstvovanjem možno marsikaj doseči.
Kot praviš, ni lepo prijateljice kar tako pustiti zaradi zavisti. Je pa povsem normalno čutiti to zavist. Lepo, da imaš to zavedanje situacije. To je lahko dobra vaja zate, da brzdaš svoje občutke, skušaš biti vesela zanjo in se kljub temu družiš z njo.
Žal mi je, da trenutno nimaš psička ali ga ne moreš dobiti. Ljubljenčki so odgovornost, zato je morda po svoje dobro, da še malo počakaš. Morda se ti želja uresniči kasneje ali pa ko boš odrasla. In v prihodnosti boš bolj pripravljena biti dobra lastnica svojemu psičku.
Če ti depresivni občutki vztrajajo dlje časa, ti svetujem, da se obrneš na šolsko svetovalno delavko ali tudi na zdravnika.
Lepo bodi! :)
0
Moj odgovor:
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Mešanica vsega možnega
Ojla,
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(315)
Srednje.
(197)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(54)