Hej!
Poskusila ti bom pomagati.
*b*1.Kaj naj naredim?*b*
Poskusi povedati, komu ki mu zaupaš. Ni nujno, da so to starši, lahko poveš tudi prijateljem, svetovalni delovki na šoli... Če še dolgo ne bo šlo na boljše, prosi starše, da te naročijo k psihiologu/psihiatru (nissm prepričana kateri je za kaj).
*b*2.Ali naj povem mamici?*b*
Dobro bi bilo, da ji poveš-ali komurkoli drugemu, ker ti bo laže, ko boš to nekomu povedala. Mogoče ti bo znala svetovati, sa ti bo lažje.
*b*3.Ali ste tudi vi bili kdaj v takšni situaciji?*b*
Recimo da ja. Jaz sem imela obdobje, ko me je bilo vsega zelo strah. Ko sem to nokomu povedala mi je vilo lažje.
*b*4.Je to normalno?*b*
O tem kaj je normalno in kaj ne bi se dalo razpravljati dolge ure. Če se bo nadaljevalo zelo dolgo moraš poiskati pomoč. Drugače je pa "normalno", da imaš kdaj kakšno takšno obdobje.
*b*5.Še kaj drugega…*b*
Uspelo ti bo iti čez to, le voljo moraš imeti. Imaš to:muscle_tone1:.

Kornelija

hej:grin:
Jaz imam mocne probleme z anksijoznostjo in tesnobo.Strah me je Bruhanja.Zaradi tega sem bila 3 mesece v bolnici ker sem skoraj umrla ker nisem jedla.Poznam obcutek ko ti je tesko biti stran od starsev.V bolnici jih ni bilo.Ce pa nisi vsega pojedel so ti prepovedali stike z njimi.U glavnem res ti srcno priporocam da cim prej zberes pogum saj se lahko tvoja tesnoba začne poslapsevati.Tudi jaz na zacetku nisme poved1l1 nikomur.Priporocam ti da mami poklices ob nekem veceru k tebi v sobo in se pogovorita
Res resss ti predlagam da to naredis.Zagotovo bi ti pomagal tudi kaksen pogovor s psihologom.Meni na zacetku to ni pomagalo vendar scasoma ti to res pomaga!Ti pa povem da je strah pref solo in tesnoba dokaj normalno.Vs1k tretji otrok na svetu.Ne poznam nikogar ki s enebi nicesar bal.POGUMEN ČLOVEK NI TISTI KI STRAHU NE ČUTI TEMVEČ TISTI KI GA PRMAGA
Loomy:kissing_heart: