Problem
1
Dober dan
hejjj, js mam problem. V bistvu je vsega kriva šola na domu oz. da sem se začela šolati na domu. No v glavnem ko sem bila v soli sem mela stomilijonov prijateljev ampak potem se je zacel korona virus:( in z prijatelji se sploh nisem vec druzila in smo se oddaljili. In ja zdaj sem v solanju na domu in se ne druzim. Pac enkrat ali dvakrat na mesec se vidim s kom (itak pa sem izgubila vec kot 10 prijateljev zaradi korone+predmetne stopnje). In dobesedno mi je cele dneve dolgcas in zdi se mi da vse zamujam. Pac a ma kdo kaksno idejo kako dobiti prijatelje ce ne hodis v solo in zaradi korona virusa ker mislim da se zaradi korone skoraj vsi manj druzimo:)
hvala za vse odgovore<3
hvala za vse odgovore<3
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Jaz sem imela enak problem smo se pa zato s prijateljicami redno dobivale prek zooma v popoldanskem času. Včasih smo se tudi dobile kje in smo šle pol na sprehod v gozd al pa na igrišče... Upam da sem ti pomagala. Nisem lih dobra v tem.
0
Depress123
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ojla imam enak problem mislim da moraš najprej vse urediti za šolo. Potem pokliči prijatelje, jih prosi če se kje dobite zdaj ko je takšno vreme se mogoč lahko greste kam sankat dokler bo sneg. Drugače pa imaš zooom, skayp,mesenger,snapchat kjer se lahko vidite po videoklicu.
lp Wondy :snowman2:
lp Wondy :snowman2:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
imej eno prijateljico ki je res dobra in te bo vključila v pogovor in ti bo povedala kaj se je kej zanimivga zgodil
1
Moj odgovor:
Axiety girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Motnje hranjenja
jaz mam en velik problem. strah me je jesti. da se bom zadušila. da se mi nekje zatakne hrana. premišljujem sam o tem. hrana se mi gnesi, ko jem premišljujem o vsakem požirku. ne morem več. hočem ven iz tega. enkrat sem že šla čez to, sam ni bilo tako hudo. sam jokam. nihče me ne razume. prijateljic pa nimam da bi jim povedala. bojim se da bi me ljudje kritizirali in obsojali zaradi tega. to ve samo moja mama. ko jem me je strah in ne delam drugega kot premišljujem o hrani, potem grem na wc in to kar je ostalo v ustih izplunem (ne izbruham) sam splavim si ven usta. moja mama je edina ki me razume. samo ko je poleg upam jesti. čez 3 tedne gre za 4 dni na izlet. strah me je da mi bo preveč. je edina katera me razume. čeprav se ji zadnje case to zdi noro. imam hude migrene in občutek da bom padla skupaj. prejšnji teden sem šla od pouka zarafi tega. prbič sem to nekomu zaupala. strah me je. rabim pomoč!
