Pozdravljeni.
Imam par problemov in res nujno rabim pomoč.

1. *b*Nihče me ne mara*b*
Ko ste že prebrali, me res nihče ne mara. Sploh se ne počutim ljubljeno, bolj kot da sem vsem nadležna.
Naprimer: s puncami hodimo po hodniku, in se nekaj pogovarjajo, jaz vprašam:"Kaj?" in one rečejo :"Nič" in potem se smejejo, in imajo svoje fore mene pa kar izločijo, jaz pa sem tam kot teslo.


Primer #2: jaz sem veliko časa manjkala v šoli, in nisem nečesa znala in se je učiteljica lepo zdrla name, ko sem ji pokazala izvide iz bolnice in šla proč medtem ko sem ji poskušala razložit kaj se je sploh zgodilo.

Primer #3: Enkrat sem pozabila dati staršem položnico za kosilo v šoli in je prišel opomin, in zdaj se mama zdira name in me krivi za vse kot, da bi ubila nekoga in dobila dosmrtno kazen v zaporu.

2.*b*Nisem popolna *b*
Ja, tudi jaz nisem popolna. Ne uspe mi vedno izpolniti svojih ciljev, ne morem vsega, ne uspe mi vse kar si zadam... In drugi me obsojajo kot, da sem zločinka ker nisem popolna. Kot da že ni dovolj da sem jezna sama nase, ker mi ni uspelo, še vsi drugi se zderejo name, se mi posmehujejo in konstantno ponavljajo da so razočarani nad mano.
PA SAJ NISEM ROBOT!
Ne morem vsega, utrujena sem in najraje bi v tem trenutku zaspala in se nikoli več zbudila.

3. *b* čustva*b*
Vedno se pretvarjam, da je vse okej, da sem vredu in da sem zelo vesela in ponosna nase in da mi v življenju prav nič ne manjka... Pa je to še daleč od resnice.
Želim si biti nekdo drug, nekdo ki je srečen in ga imajo ljudje radi.
In tako se vsa negativna čustva nabirajo v meni, in v sebi se lomim na zunaj se pa smejem. Ko me v šoli zafrkavajo se smejem. Vedno se samo smejem.
Dokler se nabere vsega preveč in jokam brez prestanka. In ko se to zgodi, me nihče ne posluša. Od drugih slišim samo :"Sama si si kriva" "jok ti ne bo pomagal" "Ha ha gospodična popolna, pa le ni tako popolna"
In jaz moram biti tiho in nič ne reči biti samo tiho, ker vse kar naredim je narobe. Tudi če samo diham je narobe. VEDNO JE VSE KAR NAREDIM V NJIHOVIH OČEH ENA VELIKA NAPAKA
In meni se bo zmešalo

Najraje bi pobegnila, umrla, ali pa samo izginila daleč stran kjer bi lahko bila nekdo drug, in ne jaz. Ker sovražim samo sebe, in ne prenesem več ničesar.