Prosim pomagate
3
Tezave vedn
jst ne vem. sam rabim pomoc. na konc z zivci sem. pac grozn. mislim ne vem ka naj naredit. sej verjetn ni nic sam ja. pac grozno sampodobo mam, ker sem realno grozna pa ne govorim da nisem ker sem res. in pol ko sem ze a sej sem ok pa se spravim v prepir s frendi in pol se veden zakljuci: a obljubis da se bos poboljsala? mislim a je realno tak feeejst narobe z mano da me clovk se pol svetuje pshihiatra pa mi realno posiljala linke za to. pac men se vseeno zdi da nisme tak grozna. in se vseeno ne znam postavit zase in pol sem jst na konc kriva. in vedn gledajo ljudje moje napake: ne znas se zbavat, prevec se ucis, ne znas se samooblvad. mislim ze dost mam. in pol je logicn ze tuki moj drugi problem: prevec mi je mar kar si drugi mislijo. in se posebej ker skleam da moja simpatija ni v mene in pol why i am not good enough? ka je narobe z mano, pa panicne napade mam. pa resn. konc sem z zivci. ja to je to.
cau
cau
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hey,
torej jaz mam rud kar slabo samopodobo in se obremenjujem s tem, kaj si drugi mislijo o meni in tud pr simpatiji. Jah, nimam lih dobrih možnosti, vsaj do zdaj jih nisem mela.
No, pa ti bom vseeno poskušala pomagat. :)
Glede samopodobe. Verjemi, da nisi tako grozna kot misliš. Poskusi ugotoviti v čem si dobra, kaj je na tebi lepega ... Vsak ima slano in dobro stran in poskusi ugotoviti, kakšna je tvoja dobra stran in se boš takoj počutila bolje, ker boš vedela, da stvari na tebi niso samo slabe in da imaš kot vsi drugi tudi dobre lastnosti.
Glede psihiatra ti ne morem nič konkretnega napisati ker nevem v kakšnem kontekstu. Mogoče ti pošiljajo zato, ker opažajo, da si velikokrat žalostna in jočeš in ti hočejo pomagat ali pa ne. Nevem.
To, da gledajo tvoje napake. Meni so tolikokrat zdi, fa vsi gledajo le kaj delam narobe. Nobeden me ne zna pohvalit. In v glasbeni učiteljica vidi le kaj delam narobe. Skoraj nikoli me ne pohvali, čeprav sem dobra. Je pa to tudi zato, ker ve, da zmorem več in moram biti nadpovprečno dobra, saj hodim na tekmovanja. Me pa ljudje ne pohvalijo ravno pogosto.
Oki torej oprosti. Sem ti poskušala pomagati, ampak nevem če ti bo ravno v pomoč. Upam, da ti je vsaj malo pomagalo in upam, da ti bojo drugi znali bolje svetovati.
Lepo se mej in upam, da si v redu :))
iMusic
torej jaz mam rud kar slabo samopodobo in se obremenjujem s tem, kaj si drugi mislijo o meni in tud pr simpatiji. Jah, nimam lih dobrih možnosti, vsaj do zdaj jih nisem mela.
No, pa ti bom vseeno poskušala pomagat. :)
Glede samopodobe. Verjemi, da nisi tako grozna kot misliš. Poskusi ugotoviti v čem si dobra, kaj je na tebi lepega ... Vsak ima slano in dobro stran in poskusi ugotoviti, kakšna je tvoja dobra stran in se boš takoj počutila bolje, ker boš vedela, da stvari na tebi niso samo slabe in da imaš kot vsi drugi tudi dobre lastnosti.
Glede psihiatra ti ne morem nič konkretnega napisati ker nevem v kakšnem kontekstu. Mogoče ti pošiljajo zato, ker opažajo, da si velikokrat žalostna in jočeš in ti hočejo pomagat ali pa ne. Nevem.
To, da gledajo tvoje napake. Meni so tolikokrat zdi, fa vsi gledajo le kaj delam narobe. Nobeden me ne zna pohvalit. In v glasbeni učiteljica vidi le kaj delam narobe. Skoraj nikoli me ne pohvali, čeprav sem dobra. Je pa to tudi zato, ker ve, da zmorem več in moram biti nadpovprečno dobra, saj hodim na tekmovanja. Me pa ljudje ne pohvalijo ravno pogosto.
Oki torej oprosti. Sem ti poskušala pomagati, ampak nevem če ti bo ravno v pomoč. Upam, da ti je vsaj malo pomagalo in upam, da ti bojo drugi znali bolje svetovati.
Lepo se mej in upam, da si v redu :))
iMusic
1
Tezave vedn
Hvala
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej! :)
Verjamem, da je težko, ko te drugi ne pohvalijo in izpostavljajo le tiste stvari, v katerih bi se lahko izboljšali. Pogosto se nam potem zdi, da nismo dovolj, da moramo na sebi nekaj konkretno spremeniti, da smo "zadovoljivi" v očeh drugih. Tu pa pozabljamo na to, kaj je nam všeč in kaj si mi mislimo o sebi. Več poudarka dajemo temu, kaj si drugi mislijo o nas, ne glede na to, ali so to dobri prijatelji, družina, ali neznanci na cesti. Na pozitivni samopodobi in samozavesti pa se dela počasi - gradi se ju počasi in postopoma in kot pravi pregovor, življenje ima veliko vzponov in padcev, tudi pri samopodobi :)
Kdaj pridejo dnevi, ko se ti lahko zdi, da gre vse narobe, da si grozna, da nisi lepa, da v ničemer nisi dobra, da te noben ne mara. Ko nastopijo taki dnevi, je pomembno, da se spomniš na tiste ljudi, ki te imajo radi. Lahko je to družina, lahko prijatelji. Pokliči jih ali jim piši, pojdi do njih in jih objemi. V mislih si prikliči lepe trenutke, ki ste jih preživeli skupaj in lepih besed, ki so ti jih namenili. Spomni se tudi na aktivnosti, ki jih rada počneš. Ni nujno, da si v njih dobra, ampak da v njih uživaš, te sprostijo in se počutiš dobro, ko jih izvajaš. Če se ta dan ne počutiš, lahko naslednji dan narediš nekaj, kar te veseli. Tako se ti bo dan mogoče zdel malo lepši in počutila se boš boljše v svoji koži.
Verjamem, da nisi grozna, kot se opisuješ. Če prijatelji vedno postavljajo pogoje, da se lahko družiš z njimi, jih mogoče vprašaj, zakaj mislijo, da se moraš obvladat/poboljšat. Če misliš, da je to nekaj, kar lahko narediš, jih lahko upoštevaš, v nasprotnem primeru lahko tudi premisliš, ali so to pravi prijatelji, s katerimi se želiš družiti. Če so to iste osebe, ki te vedno opominjajo na to, da se ne znaš zabat in da se preveš učiš, potem je mogoče najbolje, da se vaše poti razidejo, saj se očitno tvoj in njihov opis "zabave" ne skladata.
Glede tematike psihiatra pa verjamem, da lahko ljudje to omenijo, brez da v resnici pomislijo, kaj rečejo. Mogoče pa so opazili, da si bila več časa žalostna, mogoče so celo videli, da si bila v depresiji in so ti želeli nekako pomagati. Čeprav si omenila, da si sedaj boljše, je eden izmed simptomov depresije ta, da se počutiš potrto, napeto, brezupno. Omenila si tudi panične napade. V ta namen ti spodaj prilagam nekaj telefonskih številk in spletnih strani, kam se lahko obrneš za pogovor:
Svetovalni center za otroke mladostnike in starše: Ljubljana, Maribor, Koper, Novo mesto
Klic v duševni stiski: 01 520 99 00
Telefon TOM: 080 116 111; http://www.e-tom.si/
TO SEM JAZ: http://www.tosemjaz.net/
Upam, da sem ti bila kako v pomoč! Držim pesti, da se vse lepo uredi in da se boš kmalu bolje počutila.
Lepo bodi :)
Verjamem, da je težko, ko te drugi ne pohvalijo in izpostavljajo le tiste stvari, v katerih bi se lahko izboljšali. Pogosto se nam potem zdi, da nismo dovolj, da moramo na sebi nekaj konkretno spremeniti, da smo "zadovoljivi" v očeh drugih. Tu pa pozabljamo na to, kaj je nam všeč in kaj si mi mislimo o sebi. Več poudarka dajemo temu, kaj si drugi mislijo o nas, ne glede na to, ali so to dobri prijatelji, družina, ali neznanci na cesti. Na pozitivni samopodobi in samozavesti pa se dela počasi - gradi se ju počasi in postopoma in kot pravi pregovor, življenje ima veliko vzponov in padcev, tudi pri samopodobi :)
Kdaj pridejo dnevi, ko se ti lahko zdi, da gre vse narobe, da si grozna, da nisi lepa, da v ničemer nisi dobra, da te noben ne mara. Ko nastopijo taki dnevi, je pomembno, da se spomniš na tiste ljudi, ki te imajo radi. Lahko je to družina, lahko prijatelji. Pokliči jih ali jim piši, pojdi do njih in jih objemi. V mislih si prikliči lepe trenutke, ki ste jih preživeli skupaj in lepih besed, ki so ti jih namenili. Spomni se tudi na aktivnosti, ki jih rada počneš. Ni nujno, da si v njih dobra, ampak da v njih uživaš, te sprostijo in se počutiš dobro, ko jih izvajaš. Če se ta dan ne počutiš, lahko naslednji dan narediš nekaj, kar te veseli. Tako se ti bo dan mogoče zdel malo lepši in počutila se boš boljše v svoji koži.
Verjamem, da nisi grozna, kot se opisuješ. Če prijatelji vedno postavljajo pogoje, da se lahko družiš z njimi, jih mogoče vprašaj, zakaj mislijo, da se moraš obvladat/poboljšat. Če misliš, da je to nekaj, kar lahko narediš, jih lahko upoštevaš, v nasprotnem primeru lahko tudi premisliš, ali so to pravi prijatelji, s katerimi se želiš družiti. Če so to iste osebe, ki te vedno opominjajo na to, da se ne znaš zabat in da se preveš učiš, potem je mogoče najbolje, da se vaše poti razidejo, saj se očitno tvoj in njihov opis "zabave" ne skladata.
Glede tematike psihiatra pa verjamem, da lahko ljudje to omenijo, brez da v resnici pomislijo, kaj rečejo. Mogoče pa so opazili, da si bila več časa žalostna, mogoče so celo videli, da si bila v depresiji in so ti želeli nekako pomagati. Čeprav si omenila, da si sedaj boljše, je eden izmed simptomov depresije ta, da se počutiš potrto, napeto, brezupno. Omenila si tudi panične napade. V ta namen ti spodaj prilagam nekaj telefonskih številk in spletnih strani, kam se lahko obrneš za pogovor:
Svetovalni center za otroke mladostnike in starše: Ljubljana, Maribor, Koper, Novo mesto
Klic v duševni stiski: 01 520 99 00
Telefon TOM: 080 116 111; http://www.e-tom.si/
TO SEM JAZ: http://www.tosemjaz.net/
Upam, da sem ti bila kako v pomoč! Držim pesti, da se vse lepo uredi in da se boš kmalu bolje počutila.
Lepo bodi :)
2
Moj odgovor:
Gilr1890
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Crush
To je kar dolga zgodba. V šoli imam crusha, je moj sošolec. Skupaj pleševa na valeti, kar se mi zdi res ful cute. Ampak ni vse tako lepo, kot se sliši. Z mano se skoraj nič ne pogovarja, večinoma se druži s tistimi popularnimi puncami. Jaz nisem taka in jih ne lovim, pogosto hodijo skupaj na kombi.
Včeraj me je vprašal, če imam narejeno nalogo za kemijo. Dala sem mu, da jo je prepisal, ampak je bila narobe, kar mi je bilo ful nerodno. Danes pa smo imeli glasbo. Pospravljala sem instrument, on pa se je igral s mojo palčko in je enkrat udaril po inštrumentu – ne vem, ali po nesreči ali namenoma, in zdaj res ne vem, kaj naj si mislim.
Najbolj pa me boli to, da ga bom kmalu nehala videvati, ker greva oba na drugo srednjo šolo
Včeraj me je vprašal, če imam narejeno nalogo za kemijo. Dala sem mu, da jo je prepisal, ampak je bila narobe, kar mi je bilo ful nerodno. Danes pa smo imeli glasbo. Pospravljala sem instrument, on pa se je igral s mojo palčko in je enkrat udaril po inštrumentu – ne vem, ali po nesreči ali namenoma, in zdaj res ne vem, kaj naj si mislim.
Najbolj pa me boli to, da ga bom kmalu nehala videvati, ker greva oba na drugo srednjo šolo
