sestrična
2
nekapuncA
Hej moja sestrična živi v tujini z mami in babi,.. in v Sloveniji ima očeta in novo partenrko, ki imata 1 let staro hčerko. No moja sestrična je pa stara 10 kar ni več tok mal Obnaša pa se tko kot bi bla stara 5. Pač grize. Začne tee objemat in pol te kr grize. Al pa zanč smo se šli skupi z njo nekam kopat in ko sva šle do WC-ja al pa kamorkol se je začela obešat po meni. Tud tm je bil en tobogan k se je lepo vidl da gre čist počasi pa jo je blo strah. Pa tud ko sva ble v kopalkah sploh ni mogla verjet in me je na začetk čudn gledala da ma jst že neki prsi ker sm stara 14. Pa vedno sm bla full vesela ko je pršla v slovenijo da sva se igrale ampak zj se pa že od 5 leta po obnašanju ni spremenila in je že nadležna. Ne morm ji pa rečt ej nočem se več s tabo družit. Pa nima nobene motnje razvoja al pa kej takega. To se mi res ne zdi normalno. Sej kle na pilu ste tud 10-letnice/-ki. In njabrž ne grizete ljudi in itd. Pa ona kr objema mojga očija. PA rekla mu je da je osel. Sicer smo se zafrkaval. Js nikoll ne bi rela svojmu stricu da je osel pa tud če bi se zafrkaval. Pa tko če smo skupi z mojima pa njenima drugima bratrancem pa sestrično k sta stara 13 pa 15 njiju skor ignorira pa se sam po men obeša.
KAj NAJ NARDIM? KER SE MI NI VEČ FAJN DRUŽIT Z NJO ? PA JZ BI SE TUD Z DRUGIMA BRATRANCEM IN SESTRIČNO DRUŽILA. A JE TO NORMALNO DA JE TAKA, AMAPAK MEN JE ZA 10 LET TOLE PREOTROČJE.
KAj NAJ NARDIM? KER SE MI NI VEČ FAJN DRUŽIT Z NJO ? PA JZ BI SE TUD Z DRUGIMA BRATRANCEM IN SESTRIČNO DRUŽILA. A JE TO NORMALNO DA JE TAKA, AMAPAK MEN JE ZA 10 LET TOLE PREOTROČJE.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Živjo!
V bistvu je vse odvisno od človeka. Lahko ji rečeš (ali pa zabrusiš, to tudi pomaga), da, če se bo tako obnašala, se boš nehala družiti z njo. Običajno se potem umirijo, ampak je treba kdaj tudi potrpeti. SIgurno ste bili tudi vi (kot tudi jaz) malo otročji pri 10-ih letih, ker se ti enostavno še razvijajo možgani. SIgurno pa si ji tudi vzor, zato ji tudi sama pokaži, kako se pravilno obnašati.
Lp,
Čudakinja
V bistvu je vse odvisno od človeka. Lahko ji rečeš (ali pa zabrusiš, to tudi pomaga), da, če se bo tako obnašala, se boš nehala družiti z njo. Običajno se potem umirijo, ampak je treba kdaj tudi potrpeti. SIgurno ste bili tudi vi (kot tudi jaz) malo otročji pri 10-ih letih, ker se ti enostavno še razvijajo možgani. SIgurno pa si ji tudi vzor, zato ji tudi sama pokaži, kako se pravilno obnašati.
Lp,
Čudakinja
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Pozdravljena!
Pri desetih letih je normalno, da je še precej otročja, da se boji spuščanja po toboganu ali da jo tvoj izgled preseneti. Grizenje pa niti približno ni primerno obnašanje pri takšni starosti.
Za začetek ji lahko poveš, da ti ni všeč, da se tako obnaša. Lahko ji tudi rečeš, da se ne boš več družila z njo, če te bo grizla ali se obešala po tebi.
Če s tem ne bo prenehala bi bilo morda dobro, da se pogovoriš s svojimi starši, ki se lahko potem pogovorijo z njenimi starši ali pa kar njim poveš, da te moti, kako se obnaša. Morda lahko prosiš, če bi se kdaj lahko družila samo s starejšimi sorodniki, ona pa bi počakala pri starših oziroma da bi kdo od odraslih šel zraven in skrbel, da se primerno obnaša.
Pri desetih letih je normalno, da je še precej otročja, da se boji spuščanja po toboganu ali da jo tvoj izgled preseneti. Grizenje pa niti približno ni primerno obnašanje pri takšni starosti.
Za začetek ji lahko poveš, da ti ni všeč, da se tako obnaša. Lahko ji tudi rečeš, da se ne boš več družila z njo, če te bo grizla ali se obešala po tebi.
Če s tem ne bo prenehala bi bilo morda dobro, da se pogovoriš s svojimi starši, ki se lahko potem pogovorijo z njenimi starši ali pa kar njim poveš, da te moti, kako se obnaša. Morda lahko prosiš, če bi se kdaj lahko družila samo s starejšimi sorodniki, ona pa bi počakala pri starših oziroma da bi kdo od odraslih šel zraven in skrbel, da se primerno obnaša.
0
Moj odgovor:
Uničeno telo
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Binge eating disorder
Upam, da mi bo lahko kdo tukaj pomagal, ker ne morem več. 🫤
Na zacetku leta sem postala zelo insecure glede svojega telesa in sem začela zelo malo jesti, česar se nisem niti toliko zavedala in to je vodilo do motnje hranjenja/eating disorder. Ampak kot sem rekla se nisem niti zavedala in mi je to prišlo v navado. Izgibila sem ogromno teže, kar res ni okej, ker se je zgodilo v zelo kratkem času. Trajalo pa je nekje od februarja do maja.
Na začetku poletja pa sem se končno prepričala do tega, da postanem spet normalna in tudi sem začela jesti več, sicer pod prisilo. Ampak se nikoli nisem znebila tega občutka krivde, ko pojem dejansko karkoli in tudi štejem kalorije pa ne morem nehat!!
Zadnji mesec pa je še huje, ker se je ta "recovery" spremenil v binge eating disorder, kar pomeni da ne morem nehat jesti. Tudi ko sem grozno polna, ne morem nehati. Res je grozno, pa mi je čisto vseeno za mojo težo, ker sem itak preveč izgubila, mi je pa važno da bi postala spet normalna brez teh motenj! Nekatere dni se stradam, ker obžalujem da sem bingala, ampak kmalu spet bingam in zdaj vedno pogosteje. Strah me je da nikoli ne bo konec.
Kaj naj naredim? Počutim se tako uničeno.
Če to kaj koristi sem stara 15.
Na zacetku leta sem postala zelo insecure glede svojega telesa in sem začela zelo malo jesti, česar se nisem niti toliko zavedala in to je vodilo do motnje hranjenja/eating disorder. Ampak kot sem rekla se nisem niti zavedala in mi je to prišlo v navado. Izgibila sem ogromno teže, kar res ni okej, ker se je zgodilo v zelo kratkem času. Trajalo pa je nekje od februarja do maja.
Na začetku poletja pa sem se končno prepričala do tega, da postanem spet normalna in tudi sem začela jesti več, sicer pod prisilo. Ampak se nikoli nisem znebila tega občutka krivde, ko pojem dejansko karkoli in tudi štejem kalorije pa ne morem nehat!!
Zadnji mesec pa je še huje, ker se je ta "recovery" spremenil v binge eating disorder, kar pomeni da ne morem nehat jesti. Tudi ko sem grozno polna, ne morem nehati. Res je grozno, pa mi je čisto vseeno za mojo težo, ker sem itak preveč izgubila, mi je pa važno da bi postala spet normalna brez teh motenj! Nekatere dni se stradam, ker obžalujem da sem bingala, ampak kmalu spet bingam in zdaj vedno pogosteje. Strah me je da nikoli ne bo konec.
Kaj naj naredim? Počutim se tako uničeno.
Če to kaj koristi sem stara 15.
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
