Smrt
3
Živjo imam en velik problem,
Torej jaz velikokrat razmišljam v smrti.
Kaj se potem zgodi, kako, zakaj...
Velikokrat takšna vprašanja, žalostna.
Večkrat jokam zaradi tega. Kaj naj naredim. Zelo me je strah smrti.
PS. Nedolgo nazaj sem brala novico da bo človeštvo izginilo čez 5 milijard let. Najprej sem bila vesela ker bom prej umrla(ne vem zakaj) potem pa sem se spomnila da grem v naslejdnje življenje. Nato sem jokala kakšno uro.
Kaj naj naredim? Prosim pomagajte.
Torej jaz velikokrat razmišljam v smrti.
Kaj se potem zgodi, kako, zakaj...
Velikokrat takšna vprašanja, žalostna.
Večkrat jokam zaradi tega. Kaj naj naredim. Zelo me je strah smrti.
PS. Nedolgo nazaj sem brala novico da bo človeštvo izginilo čez 5 milijard let. Najprej sem bila vesela ker bom prej umrla(ne vem zakaj) potem pa sem se spomnila da grem v naslejdnje življenje. Nato sem jokala kakšno uro.
Kaj naj naredim? Prosim pomagajte.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Pozdravljena!
Kot vidim imaš velik problem, ki ga je nedvomno treba rešiti!:slight_frown:
Najprej razčistiva: stara si približno 11 najverjetneje kajne? Torej naj te še ne skrbi - pred tabo je celo življenje, ki ga je treba izkoristiti. Ne obremenjuj se s prihodnostjo in ne beli si glave s preteklostjo, saj nad nič od naštetega nimaš vpliva. Čeprav je res, da boš na neki točki zapustila ta svet, zaradi tega ne smeš biti žalostna. Glej s svetle plati - za vse kar boš preživela do svoje starosti, boš bila hvaležna! :blush: Zato le pojdi ven s prijatelji ali počni kaj kar te veseli, saj boš tako lažje pozabila na vse grozne stvari, ki te strašijo. :heart: In glede tega "kako bo čez 5 miljard let izginilo človeštvo"... Nihče natančno ne ve kaj se bo zgodilo v tako daljni prihodnosti. To so samo predvidevanja s katerimi prepričujejo ljudji, tako kot so pred kakšnimi stotimi leti govorila, da bo konec sveta kmalu, pa naj opomnim da ga še vedno ni od nikoder. :wink: Pa tudi to, kaj se zgodi po smrti, obravnava vsak drugače - nekateri menijo, da začneš živeti novo življenje, nekateri da greš v nebesa (ali pekel)... pa verjetno nič od tega ni res. In kako sem že rekla: naj te ne skrbi kaj bo. In ko bo, se bo zgodilo tako hitro, da ne boš imela niti časa obžalovati. Ne obžaluj stvari za katere ne več če se bodo sploh zgodile (kot naprimer to da boš šla v drugo življenje).
Vse bo vredu. :heart:
Kot vidim imaš velik problem, ki ga je nedvomno treba rešiti!:slight_frown:
Najprej razčistiva: stara si približno 11 najverjetneje kajne? Torej naj te še ne skrbi - pred tabo je celo življenje, ki ga je treba izkoristiti. Ne obremenjuj se s prihodnostjo in ne beli si glave s preteklostjo, saj nad nič od naštetega nimaš vpliva. Čeprav je res, da boš na neki točki zapustila ta svet, zaradi tega ne smeš biti žalostna. Glej s svetle plati - za vse kar boš preživela do svoje starosti, boš bila hvaležna! :blush: Zato le pojdi ven s prijatelji ali počni kaj kar te veseli, saj boš tako lažje pozabila na vse grozne stvari, ki te strašijo. :heart: In glede tega "kako bo čez 5 miljard let izginilo človeštvo"... Nihče natančno ne ve kaj se bo zgodilo v tako daljni prihodnosti. To so samo predvidevanja s katerimi prepričujejo ljudji, tako kot so pred kakšnimi stotimi leti govorila, da bo konec sveta kmalu, pa naj opomnim da ga še vedno ni od nikoder. :wink: Pa tudi to, kaj se zgodi po smrti, obravnava vsak drugače - nekateri menijo, da začneš živeti novo življenje, nekateri da greš v nebesa (ali pekel)... pa verjetno nič od tega ni res. In kako sem že rekla: naj te ne skrbi kaj bo. In ko bo, se bo zgodilo tako hitro, da ne boš imela niti časa obžalovati. Ne obžaluj stvari za katere ne več če se bodo sploh zgodile (kot naprimer to da boš šla v drugo življenje).
Vse bo vredu. :heart:
2
Tigerček
Glej ostani mirna, ne rabiš se bati smrti, ker vsak človek umre, tudi jaz bom. Ampak zdaj ko si v mladih letih izkoristi življenje kar se le da. Veliko sreče😉
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Pozdravljena!
Takšna vprašanja so res težka. Sama sem pri 10 letih izgubila očeta in od takrat ti moram povedati da me smrti ni več tako strah. Vsi bommo enkrat umrli, in stem se moramo soočiit. Čeprav bi večino vsi radi žiiveli, je enkrat za vse ljudi konec.
Jaz vem, da je smrt težka tema in, da ni lahko sprejeti , da nas enkart več ne bo. Lahko pa upamo, da bomo živeli večno, v neebsih ne na zemlji.
Ne sekiraj se in pojdi naprej, tvoje misli glede smrti naj te ne prevzamejo..
Drži se, vse bo vredu..
Takšna vprašanja so res težka. Sama sem pri 10 letih izgubila očeta in od takrat ti moram povedati da me smrti ni več tako strah. Vsi bommo enkrat umrli, in stem se moramo soočiit. Čeprav bi večino vsi radi žiiveli, je enkrat za vse ljudi konec.
Jaz vem, da je smrt težka tema in, da ni lahko sprejeti , da nas enkart več ne bo. Lahko pa upamo, da bomo živeli večno, v neebsih ne na zemlji.
Ne sekiraj se in pojdi naprej, tvoje misli glede smrti naj te ne prevzamejo..
Drži se, vse bo vredu..
1
zaupnica18
NI PROBLEMA!!
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
js sm ful pozna sam... ne sekiraj se. jaz nw razmisljam no sicer se ucasih jokam ko razmisljam da bodo kmalu umrli moji stari starsi ampak potem te caka novo zivljenje....
0
Športnica 123
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
