Kaj je to, ljubezen
6
puding67
"Liza! Počakaj me!" se dere Nataša. " Ne morem! Saj bom še na uro zamudila!" ji zakričim nazaj. Joj še dve minuti do matematike. Zakaj ravno danes!? " POV!!!!!!!! "Ojej! A sta v redu?!" vpraša Nataša. Očitno sem se zaletela v nekega fanta. Vstal je in mi ponudil roko, da bi mi pomagal vstati. Prijazno sem odklonila pomoč in sama vstala. Bil je visok. Njegovi kratki rjavi lasje so se kar prilegali njegovim zelenim očem. Joj! Nimam časa za tooo! Hitro sem stekla mimo. Prav čutim, da je Nataša strmela v mene češ, zakaj se nisem zahvalila za pomoč od lepega fanta. Ampak nimam časa za to! Danes pri matematiki pišemo test. Dobra ocena je pomembna če nočeš ponavljati letnika. Hvala bogu sem prišla tik pred učiteljem. “No, danes pa imaš srečo. Hitro se usedi.” mi je ukazal učitelj. To je to ... po testu sem končala s poukom. Počasi sem se odpravila do omaric, kjer me je čakala Nataša. Ona je moja najboljša prijateljica. Poznava se že od vrtca. Ima rahlo zvite rumenkaste lase. Ona je že končala s poukom. Verjetno je med tem, da me je čakala odšla domov ali v trgovino, saj je imela s sabo proteinsko ploščico. "In, kako je šlo?” me radovedno vpraša. “V redu. Rajši ne bom komentirala,” sem globoko izdihnila. Pot domov je bila kot vedno. Fantje, ocene, drama in tako naprej.
Naslednji dan smo imeli predzadnjo uro dneva šport. Bilo je prevroče, da bi bili zunaj, zato se nas je učitelj usmilil in nam dovolil, da bomo igrali igro odbojke znotraj. Nataša je skakljala od veselja. Zakaj? No, danes se nam pridruži še četrti letnik. Tam je en fant, ki je Nataši zelo všeč. Ime mu je Nik. Cel čas mi naklada o njem. Drugače pa se mi zdi, da so vsi fantje zaljubljeni vanjo. Za valentinovo je njena omarica polna rož, čokoladic in ljubezenskih pisem. Vendar je noben nikoli na pritegne, ker ima ona “ oči samo za enega” ali nekaj takega. Ravno smo postavljali mrežo za igro, ko so prišli. Obnašali so se kot mladi psički polni energije. Tam nekje med devetimi fanti sem opazila tistega v katerega sem se včeraj zaletela. Stal je v bližini Nika zato ga je opazila tudi Nataša. Dregnila me je, da se mu naj grem opravičit. Čeprav nisem bila ravno pri volji za osramotitev sem vseeno šla. “Hej. Sorči za zadnjič. Zelo se mi je mudilo.” sem nervozno rekla. “Nič hudega. Se zgodi uh ...” “Liza. Pa ti?” mu ponudim roko. “Klemen,” mi odgovori in stisne roko. Po tem sem odhitela nazaj k Nataši, ki se je utapljala v svojih fantazijah z Nikom. Rešil jo je pisk učiteljeve piščali, ki je ponazarjala začetek igre. Razdelili smo se po spolu. Torej punce proti fantom. Na koncu smo imeli vsi otečene roke od močnih zabojev in dobrih sprejemov. Zmagali so fantje. Po športu sem imela le še uro slovenščine. “Liza? A te lahko nekaj prosim?” me je ustavil Klemen. Nervozno sem prikimala. “To se bo slišalo zelo, ZELO čudno ampak... a se lahko pretvarjaš, da si moja punca?” “Kako!?” “ Vem, vem! Zelo čudno ampak mama me ne bo pustila iz gimnazije dokler nimam punce! Ni mi rekla točno zakaj ampak je nekaj nakladala očetu za “družinsko dinastijo” ali nekaj takega.” “A je to kakšna šala?” “Ne! Grozno resna je s tem! Moj brat je dvakrat ponavljal četrti letnik zaradi tega. Nočem ga še jaz!” je rotil. “Prosim! Samo pretvarjala se bova!” malo bi mu manjkalo, da bi se dal na kolena in tako začel prositi. “Joj dobro no! Bom. Samo pretvarjala se bova. Saj ne more biti tako hudo,” sem prišepnila bolj sama sebi . Verjetno je slišal moj šepet, ker je od veselja skočil tako visoko, da bi lahko še skozi strop predrl. “A si v sredo prosta? Pol bi se lahko dobila pri meni doma. Na večerji.” je predlagal. “Ja, lahko. Te dni se samo dolgočasim doma.” nasmehnil se je mojemu odgovoru in na listek napisal njegovo telefonsko in naslov. Potem je odšel proti naravoslovni učilnici. “Samo pretvarjata, a?” je izza ovinka skočila Nataša s telefonom v roki. “Oh, kok sta ljubka!” je zacvilila in mi pokazala sliko od naju. “Pa daj! Izbriši to!” sem ji hotela vzeti telefon. "Niti slučajno! Veš, nekega dne boš razumela.” je izdihnila. “Razumela, kaj? Saj sem za tri mesce starejša od tebe.” sem jo začudeno pogledala. “Ne v tem smislu! Ljubezen mislim!” “Kaj pa če nočem partnerja?” “Nihče ni rekel nič o partnerju. Ljubezen pride v vseh oblikah in velikosti. Tudi do neživih stvari.” “Torej naj bom zaljubljena v moj svinčnik?” “Ne no! Predstavljaj si nek predmet ali šport ali nek hobi ki ga imaš zelo rada in bi ga rada izvajala cel dan pa tudi če ti ne gre najboljše.” “Okej? In kaj zdaj?” “To je to! Ljubezen do nečesa neživega. A razumeš?” je skakljala. To je preveč ljubezenskih teorij za en dan. Vse se mi vrti. Rahlo sem ji pokimala potem pa odšla na uro slovenščine. Torek je kar hitro minil. Klemna sem se v šoli nehote izogibala vse do srede, ko sva se srečala blizu omaric. “Si pripravljena za danes?” me vpraša. “Seveda sem,” mu nesigurno odgovorim. prišel je večer in oblekla sem se v najlepšo obleko, ki jo imam. Če gre za družinsko dinastijo morem narediti dober vtis. Lasje sem si spletla v kiti in ji vzpela v figo. Mama me je odpeljala do njihovega naslov. “Pa lepo se obnašaj.” mi je ukazala. Ko se je odpeljala je ven prišel Klemen. Bil je lepo oblečen. “Živijo. Pa si le prišla.” se mu je sprostil obraz. “Seveda sem, saj sem ti obljubila, da bom.” sem se nasmehnila. Skupaj sva se odpravila do njegove jedilnice. Njegova hiša je bila velika in kičasto urejena. Za mizo so naju čakali njegovi starši in dva brata. Klemen je potegnil en stol in mi pokazal naj se usedem. Nisem se zahvalila. Le rahlo sem prikimala z glavo. Tako delajo lepe dame v filmih, ki jih gleda moja mama. Klemen se je usedel zraven mene. Potem se je večerja začela. Hrana je bila odlična! Skoraj tako razkošna kot, da bi jo prav najboljši kuharji skuhali samo za nas. Mislim, da sem njegovim staršem bila všeč, saj se je njegov oče smejal vsem mojim vicem. Tudi njegova mama me je pohvalila in rekla, da sem zelo poslušna. Imeli smo se zelo lepo. Motilo me je le, da vedno ko sem pogledala Klemna me je nežno stisnilo v želodcu. Kot, da bi mi metuljčki, ne čebele letale po celem telesu. Po večerji me je pospremil ven in se mi zahvalil. Naslednji dan je bil zadnji dan gimnazije. Četrti letnik se je poslavljal od nas in med njimi tudi Klemen. Vem, da sva se le pretvarjala ampak so se mi vseeno solzile oči. A je to ljubezen do živih stvari? Ampak če je ljubezen tako lepa, kot jo opisuje Nataša zakaj boli?
Naslednji dan smo imeli predzadnjo uro dneva šport. Bilo je prevroče, da bi bili zunaj, zato se nas je učitelj usmilil in nam dovolil, da bomo igrali igro odbojke znotraj. Nataša je skakljala od veselja. Zakaj? No, danes se nam pridruži še četrti letnik. Tam je en fant, ki je Nataši zelo všeč. Ime mu je Nik. Cel čas mi naklada o njem. Drugače pa se mi zdi, da so vsi fantje zaljubljeni vanjo. Za valentinovo je njena omarica polna rož, čokoladic in ljubezenskih pisem. Vendar je noben nikoli na pritegne, ker ima ona “ oči samo za enega” ali nekaj takega. Ravno smo postavljali mrežo za igro, ko so prišli. Obnašali so se kot mladi psički polni energije. Tam nekje med devetimi fanti sem opazila tistega v katerega sem se včeraj zaletela. Stal je v bližini Nika zato ga je opazila tudi Nataša. Dregnila me je, da se mu naj grem opravičit. Čeprav nisem bila ravno pri volji za osramotitev sem vseeno šla. “Hej. Sorči za zadnjič. Zelo se mi je mudilo.” sem nervozno rekla. “Nič hudega. Se zgodi uh ...” “Liza. Pa ti?” mu ponudim roko. “Klemen,” mi odgovori in stisne roko. Po tem sem odhitela nazaj k Nataši, ki se je utapljala v svojih fantazijah z Nikom. Rešil jo je pisk učiteljeve piščali, ki je ponazarjala začetek igre. Razdelili smo se po spolu. Torej punce proti fantom. Na koncu smo imeli vsi otečene roke od močnih zabojev in dobrih sprejemov. Zmagali so fantje. Po športu sem imela le še uro slovenščine. “Liza? A te lahko nekaj prosim?” me je ustavil Klemen. Nervozno sem prikimala. “To se bo slišalo zelo, ZELO čudno ampak... a se lahko pretvarjaš, da si moja punca?” “Kako!?” “ Vem, vem! Zelo čudno ampak mama me ne bo pustila iz gimnazije dokler nimam punce! Ni mi rekla točno zakaj ampak je nekaj nakladala očetu za “družinsko dinastijo” ali nekaj takega.” “A je to kakšna šala?” “Ne! Grozno resna je s tem! Moj brat je dvakrat ponavljal četrti letnik zaradi tega. Nočem ga še jaz!” je rotil. “Prosim! Samo pretvarjala se bova!” malo bi mu manjkalo, da bi se dal na kolena in tako začel prositi. “Joj dobro no! Bom. Samo pretvarjala se bova. Saj ne more biti tako hudo,” sem prišepnila bolj sama sebi . Verjetno je slišal moj šepet, ker je od veselja skočil tako visoko, da bi lahko še skozi strop predrl. “A si v sredo prosta? Pol bi se lahko dobila pri meni doma. Na večerji.” je predlagal. “Ja, lahko. Te dni se samo dolgočasim doma.” nasmehnil se je mojemu odgovoru in na listek napisal njegovo telefonsko in naslov. Potem je odšel proti naravoslovni učilnici. “Samo pretvarjata, a?” je izza ovinka skočila Nataša s telefonom v roki. “Oh, kok sta ljubka!” je zacvilila in mi pokazala sliko od naju. “Pa daj! Izbriši to!” sem ji hotela vzeti telefon. "Niti slučajno! Veš, nekega dne boš razumela.” je izdihnila. “Razumela, kaj? Saj sem za tri mesce starejša od tebe.” sem jo začudeno pogledala. “Ne v tem smislu! Ljubezen mislim!” “Kaj pa če nočem partnerja?” “Nihče ni rekel nič o partnerju. Ljubezen pride v vseh oblikah in velikosti. Tudi do neživih stvari.” “Torej naj bom zaljubljena v moj svinčnik?” “Ne no! Predstavljaj si nek predmet ali šport ali nek hobi ki ga imaš zelo rada in bi ga rada izvajala cel dan pa tudi če ti ne gre najboljše.” “Okej? In kaj zdaj?” “To je to! Ljubezen do nečesa neživega. A razumeš?” je skakljala. To je preveč ljubezenskih teorij za en dan. Vse se mi vrti. Rahlo sem ji pokimala potem pa odšla na uro slovenščine. Torek je kar hitro minil. Klemna sem se v šoli nehote izogibala vse do srede, ko sva se srečala blizu omaric. “Si pripravljena za danes?” me vpraša. “Seveda sem,” mu nesigurno odgovorim. prišel je večer in oblekla sem se v najlepšo obleko, ki jo imam. Če gre za družinsko dinastijo morem narediti dober vtis. Lasje sem si spletla v kiti in ji vzpela v figo. Mama me je odpeljala do njihovega naslov. “Pa lepo se obnašaj.” mi je ukazala. Ko se je odpeljala je ven prišel Klemen. Bil je lepo oblečen. “Živijo. Pa si le prišla.” se mu je sprostil obraz. “Seveda sem, saj sem ti obljubila, da bom.” sem se nasmehnila. Skupaj sva se odpravila do njegove jedilnice. Njegova hiša je bila velika in kičasto urejena. Za mizo so naju čakali njegovi starši in dva brata. Klemen je potegnil en stol in mi pokazal naj se usedem. Nisem se zahvalila. Le rahlo sem prikimala z glavo. Tako delajo lepe dame v filmih, ki jih gleda moja mama. Klemen se je usedel zraven mene. Potem se je večerja začela. Hrana je bila odlična! Skoraj tako razkošna kot, da bi jo prav najboljši kuharji skuhali samo za nas. Mislim, da sem njegovim staršem bila všeč, saj se je njegov oče smejal vsem mojim vicem. Tudi njegova mama me je pohvalila in rekla, da sem zelo poslušna. Imeli smo se zelo lepo. Motilo me je le, da vedno ko sem pogledala Klemna me je nežno stisnilo v želodcu. Kot, da bi mi metuljčki, ne čebele letale po celem telesu. Po večerji me je pospremil ven in se mi zahvalil. Naslednji dan je bil zadnji dan gimnazije. Četrti letnik se je poslavljal od nas in med njimi tudi Klemen. Vem, da sva se le pretvarjala ampak so se mi vseeno solzile oči. A je to ljubezen do živih stvari? Ampak če je ljubezen tako lepa, kot jo opisuje Nataša zakaj boli?
Moj odgovor:
Ljubezenska zgodba
*naslov* Liz in Tob *naslov* *pod* ali zakaj so realna tla trda *pod* 3. del
Ogledov: 46 Odgovorov: 00
😍😍
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
sosolc-crush
hejj js sm 8r in pc ze neki casa mi je ful usec moj sosolc.pc tk u 5 pa 6razredu sma bla ful dobra frenda pa takrt je biu u mene sam to sma bla se tk cist mala pol u sedmem sma se pa ful oddalila oa nehala ment oa use in oc na zacetku osmega me je za valeto uprasu sam prvo je hotu z eno drugo sam je ze mela soplesauca in pc ja no in zej sma se zacela spet tk ment u soli ne zej ful vlk ampak tko mal pa tko mau vec k en tedn si ze ful snepama pac tko pa faco ane npr uciri zvecir sma si skos faco posialal in 10min sm ga mela na deliverdu in mi je drug snep poslal pa ja oc sam me je strah d asi s kiro drugo se snepa pa oc nevem ce mam moznosti sam men je on ful usecc.pc po eni strani mu bi rada napisla da sm m vanga sam lah oa da on ni pa se bo zvedl naprej jn pol mebojo u soli ful zejbaval kr pac tko je zej ane in nevem ka nj.
Vprašanje
Kakšna se vam zdi nova rubrika Galerijski kotiček?
Zelo mi je všeč, ker rad/a rišem.
(89)
Zdi se mi zanimiva.
(86)
Me ne zanima.
(46)


