Živjo!
Že odkar sem bila stara približno 8 let, se mi na vsake tolko časa zgodi nekej, kr se mi zdi, ko da bi padla v nezavest za par sekund, ampak večinoma ne padem, samo stojim tm in gledam v prazno za brezveze. Pol kasnej pa je blo tud tko, da sem recimo dejansko padla po tleh brez pravega razloga. In pol se čez 15 sekund zbudim, ko da se ne bi nč zgodil. To me ni nikoli pretirano skrbelo, dokler nisem pred par meseci šla vn in je nekdo v bližini padel v nezavest. Iz nekega razloga sm kr naenkrat vse začela vidt megleno in vse okrog mene se je slišal, kukr da je ful daleč stran. In pol sm se sam tko sesedla. Mela sm odprte oči, ampak nism nč vidla. Od takrt naprej ob najbl naključnih trenutkih spet dobim ta občutek, ko da se bo to spet zgodil, pač vse je megleno in se kr nekak začne vrtet. Nekej podobnega se je zgodil mojmu bratcu, ko je bil mlajši, šu je k neurologu, pa niso nč ugotovil. Tko da me zanima, kaj bi to lahk blo, in kaj nj naredim? Bla bi zlo vesela, če odgovoriš!
Draga Nevem!
Epizodam kratkotrajne izgube zavesti brez nekih nevroloških posledic pravimo sinkope. Trajajo običajno nekaj sekund in se običajno pojavijo po nekih opozorilnih znakih (temnenje pred očmi, omotica, slabost, potenje, bledica, pospešen utrip, meglen vid itd.), lahko pa tudi brez njih. Presinkope imenujemo podobne epizode, ko ima človek občutek, da bo »padel skupaj«, do dejanske izgube zavesti pa ne pride.
Vzroki za (pre)sinkope so številni in so precej odvisni tudi od starosti. Pri mladostnikih (zlasti dekletih) gre največkrat za t. i. refleksne sinkope, ko zaradi telesnih mehanizmov ob določenih sprožilnikih pride do kratkotrajnega padca krvnega tlaka in zmanjšane prekrvavitve možganov.
Ti sprožilniki so lahko: slab oz. zatohel zrak, pogled na kri, hud stres, močna bolečina, kašelj, bruhanje, dolgotrajno stanje itd. Take sinkope same po sebi niso nevarne, problem pa lahko nastane, če ob izgubi zavesti pride do poškodb, zlasti glave. Pri ljudeh, ki se jim to pogosteje ponavlja, je torej zelo pomembno pravočasno prepoznavanje omenjenih opozorilnih simptomov in ustrezen odziv nanje – da se čim prej usedemo/uležemo/vsaj naslonimo nekam na varno, dvignemo noge, nekajkrat globoko vdihnemo, odpremo okno, spijemo kozarec vode, si omočimo čelo ... Za preprečevanje takih epizod svetujemo redno telesno aktivnost, uživanje zdrave in uravnotežene hrane, dovolj tekočine (vsaj 2 l dnevno) ter dovolj počitka in spanca. Seveda je treba sinkope najprej ločiti od drugih simptomov, kot so (kratkotrajne) izgube oz. motnje zavesti, npr. epileptični napadi. Obstajajo tudi epileptični napadi, ki jim strokovno pravimo absence, pri katerih ne pride do »tipičnih« krčev celotnega telesa in penjenja ust, ampak človek zgolj za nekaj trenutkov »zamrzne«, se nekam zastrmi oz. gleda v prazno, mežika, zavija z očmi itd., čez par sekund pa je že povsem zbran in normalno funkcionira naprej. Absence so značilne prav za otroke, običajno se začnejo nekje med 4. in 12. letom in so pogosto dedne. Z leti lahko izzvenijo, se nadaljujejo v enaki obliki ali vodijo v »tipične« epileptične napade. Drugi možni vzroki izgube zavesti so lahko prenizek krvni sladkor, razna bolezenska stanja, poškodbe glave, slabokrvnost itd. Vsekakor bi tudi tebi svetovala najprej pregled pri zdravniku/pediatru, ki te bo natančno pregledal in te po potrebi napotil naprej k nevrologu.
Obvestila
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
AKTUALNO
.jpg "Kaj imata skupnega Tina Maze in Ana Praznik")
Kaj imata skupnega Tina Maze in Ana Praznik
Tina Maze in Ana Praznik sta uspešni in znani Slovenki, ki jima je skupno tudi, da sta bili ... več
PILOVA LESTVICA
GLASUJ ZA NAJ SKLADBO
Pogosta vprašanja
Oglas
KNJIŽNA LESTVICA
NAKLJUČNI VIC
Taksist
V temni noči taksist pobere osamljenega pešca. Med vožnjo molčita, po dobrih desetih minutah pa potnika nekaj zanima, zato narahlo potrka taksista po rami. Ta zakriči, izgubi oblast nad vozilom, se skoraj zaleti v avtobus, a se v zadnjem hipu uspe rešiti s sunkovitim obratom volana. Taksi nato poskoči čez visok robnik na pločnik, kjer taksistu končno uspe ustaviti avto nekaj centimetrov pred izložbenim oknom. Sledi trenutek tišine. Potnik se prestrašeno opraviči: »Oprostite, nisem si mislil, da vas bo moja kretnja tako prestrašila ...« Ko voznik pride k sebi, mu odgovori: »Pravzaprav niste krivi vi ... Danes je moj prvi dan v službi taksista, prej sem pa 20 let vozil mrliški avto.«