Teta Justi

Draga Artemis!

Dobrodošla v zapletenem svetu spolnega dozorevanja in seksualnosti. Že to, da te mika in straši, privlači in odbija, buri domišljijo in hkrati te je sram, dovolj zgovorno pove, kako skrivnosten je ta pomemben del našega življenja. Saj veš, tistega, česar ne poznamo, se bojimo, včasih to celo sovražimo, zato ker tega ne obvladamo in ne vemo, kako se temu streže, kam nas to popelje. Negotovost nas največkrat kar ohromi. Denimo – golota. Nerodno nam je, če smo goli, skrivamo jo, pa se rodimo goli in se zavijamo v oblačila zato, da nas ne bi zeblo, da nas ne bi žgalo sonce, močil dež ali pikali komarji.

Oni dan, ko smo se manjša druščina odpravljali na kopanje na Podpeško jezero in metali v torbe kup oblačil in kopalk, je Geza malce nejevoljno mrmral, češ, pa kaj skrivamo intimne dele telesa, kot da bi bila kakšna razlika med lici, hrbtom, kolenom, ta zadnjo ali spolovili. Vse to so sestavni deli našega telesa, ki nam s svojimi funkcijami omogočajo, da živimo in obstajamo. Dobro, res je, ni ravno smiselno, kar počnemo, ampak gre za neki vsesplošni družbeni dogovor obnašanja, pa še ustrežemo potrebi, da se z oblačili in kopalkami nekoliko razlikujmo od drugih.

Priznam, res bi bil dolgčas, če bi bili vsi nagi. Ampak zakaj se o spolnih odnosih tako neradi pogovorimo, zakaj še vedno mnogi starši otrokom prepustijo, da sami zakorakajo v ta svet brez osnovnih navodil, češ, se bodo že znašli, tako kot smo se mi morali, mi pa ni povsem jasno. Kot da bi se pogovarjali o nečem grdem, nespodobnem, prepovedanem, čeprav je spolnost, še posebej kadar je sestavni del ljubezni, nekaj lepega, zelo lepega. Ker se starši zavijejo v molk, učitelji pa ta del na hitro oddrdrajo, kot bi šlo za enačbo z dvema neznankama, najstnikom ostanejo vsemogočni Google, kakšna knjiga, ki jo starši niso dobro skrili, in malce starejši sosed iz ulice, ki pa po navadi ve čisto vse o seksu, čeprav, ko ga deklič lepo pogleda, začne jecljati, na pripombo, da je zaljubljen, pa začne besneti.

Veš, tisto, kar mi prvo pride na misel, ko se pogovarjamo o stvareh, ki nas begajo, denimo seks, je zapis na srednješolskem matematičnem učbeniku znanega slovenskega matematika Franca Križaniča: »Ne boj se in ne sovraži!« To velja tudi za spolnost. Pa bodi ti tista, ki bo dala staršem pobudo za klepet o spolnosti. Mogoče jima je nerodno, morda se bojita, da je prezgodaj za takšen pogovor, da boš to sprejela kot vsiljevanje, in jima boš s predlogom pomagala, da naredita prvi, najtežji korak in odpravita te bojazni.

S predlogom boš pokazala, da si dovolj odrasla in zrela tudi za takšne teme pogovora. Sicer pa, tako kot je to največkrat v življenju, večino stvari se moramo naučiti sami, preizkusiti na lastni koži, kajti teorija in dobrodošli nasveti so eno, preverjanje tega v resničnem življenju pa je vendarle nekaj drugega. Moj dedi, umen možak, je znal reči moji mami, ko mi je nekaj poskušala obrazložiti in me podučiti: »Daj, Marjetica, pusti otroka, naj pri kakšni stvari z lastno glavo kresne ob trdi kamen, drugače nikoli ne bo vedel, kako trd je zares.«

Takisto velja tudi za moje nasvete. Spolnost je lepa, če je del ljubezni, ljubezen pa obojestranska, spolnost bo prišla na vrsto, ko bodo čustva in želja dovolj močni, spolnost ni tek na 100 metrov, spolnost je uživanje v skupnem  raziskovanju, odkrivanju neznanega, spolnost so čustva in ne mehanika. Ne glej na spolnost skozi obnašanje tvojih bratov, ki ju razganja puberteta, ali skozi teorije, da je namenjena zgolj ohranjanju človeške vrste. Torej, tako ti lahko svetujem, za popotovanje skozi ta svet in raziskovanje tega pa se boš morala, oborožena z vsem, kar si prebrala in slišala, odpraviti sama. Srečno pot in veliko užitka na njej!