Hej,
verjetno ti je že ogromno otrok povedalo, da si res super. Kdaj pa kdaj sem ti že poizkusila pisati, pa pismo ni prišlo v revijo. Upam, da tokrat bo.
1. Skratka ... Mislim, da so mi všeč dekleta. Ne vem, ali je to pri moji starosti zares možno, ampak fantje me nikoli niso in me še vedno ne privlačijo. Ko recimo prijateljice »ocenjujejo« fante, ki grejo mimo njih, je meni čisto vseeno. Jaz zmeraj prvo opazim punco. Recimo, ko gledamo kakšen film, mi je malo nelagodno, ko se straight par poljublja, ko pa vidim gay ali pa lesbian par, pa mi je to čisto kul in prikupno. Na yt in tiktoku se pogosto zalotim, da gledam videe o lgbtq+ in tudi na mojem pinterestu je polno mavrične zastave.
2. Tole je povezano s prvo stvarjo. Že nekajkrat sem sanjala, da je bila moja punca ali da sva se poljubili ali kaj takega. Veliko sem se družila z njo čez karanteno in res se imam dobro v njeni bližini. Zdi se mi lepa in nenehno mislim nanjo. A to pomeni, da mi je všeč?
Ljuba Honey!
No, vidiš, pa ti je uspelo. Mislim, priti v naš kotiček. Malo potrpežljivosti, malo trme, malo sreče in še malo vztrajnosti in … No, ja, saj ti verjetno nisem povedala nič takšnega, česar že ne bi vedela. Vse to, pa še obilo pridnosti in radovednosti je osnova za dosego večino ciljev v življenju. Na nekatere je pač treba počakati nekoliko dlje časa. In takisto velja tudi za popolnoma jasno spolno opredelitev.
Pri dvanajstih je vse skupaj še kar precej zmedeno, nejasno, življenje novopečenih najstnikov proizvaja več vprašanj, kot ponuja odgovorov, je polno iskanj, tavanj, negotovosti in občutka izgubljenosti. Tako je bilo v mojih najstniških časih in tako je tudi v sodobni najstniški generaciji. To mi povedo vaša pisma in tudi vaši vrstniki, ko ob lepih popoldnevih po žogobrcu sedimo v senci za blokom in čvekamo tja v tri dni. Torej, počakajmo s končnimi ocenami in ugotovitvami. Vse se še lahko spremeni.
A ja, da ne pozabim, tudi meni, pa ne samo meni, mnogim mojim vrstnicam so se fantje zdeli vse tja do mojega skoraj 15. leta nekakšni marsovci. Fantje, lepo prosim brez zamere, ampak mnogi med vami prav tako ne vedo, kaj bi sami s seboj v vaših zgodnjih najstniških letih, prav tako tavate in se iščete, malo ste štorasti, precej negotovi, prebujajoča spolnost vas dela še bolj zmedene in zato, razumljivo, za mnoge punce, ki se prav tako iščejo, niste zanimivi. Da ne bomo delali krivic komur koli, tudi večini fantov se v teh letih dekleta zdijo kot bitja z nekega drugega planeta in le redkim se pripadnice nasprotnega spola zdijo privlačne in pozornosti vredne. Če pa so jim všeč, potem se zmedejo, ustrašijo in ne vedo, kam s temi čustvi, zato svojo negotovost pogostokrat skrijejo za grdim obnašanjem, zafrkavanjem sošolk, besednimi grobostmi.
Zato niti ni čudno, draga Honey, da se ti vrstnice zdijo bolj privlačne oziroma da med fanti ne vidiš in ne najdeš karkoli privlačnega, zanimivega. Da pa bi že zdaj z gotovostjo rekli, da si istospolno usmerjena in da bo tako ostalo za zmeraj, si jaz ne bi upala. Če bi mene poznala v tvojih letih, bi bila prepričana, da bom končala v zakonski skupnosti s kakšno od mojih sošolk, kajti zame do 15. leta fantje niso obstajali. Za razliko od moje sestre, ki je imela rada fantke in se je z njimi družila že od vrtca dalje in je za večino sošolcev pravila, da so njeni fantje. Potem pa ni imela resne fantovske zveze vse tja do 33. leta in starša sta bila prepričana, da so ji bolj pri srcu dekleta. Pa na koncu ni bilo tako.
Hej, da ne bo pomote, z istospolnostjo ni nič narobe in jaz res nisem nobena nasprotnica istospolnosti. Pa saj to dobro veste, vsaj tisti, ki količkaj redno prebirate naš kotiček. Pa tudi nihče od mojih prijateljev ob tej temi ne obrača oči, se ne zmrduje in ne zardeva. To razumejo kot raznolikost v človeškem odnosu do ljudi, do drugega spola in zato ne zmajujejo z glavo in ne vzdihujejo, če kdo omeni geje, lezbijke, transseksualce, spremembo spola in vse, kar izvira iz sveta človeške spolnosti.
Poštar Geza včasih prav malce jezno zagodrnja: »Justi, lepo te prosim, pa mi ti povej, pa kaj koga briga, kako se kdo spolno opredeljuje, kako se počuti v spolu, ki mu ga je dala narava in kombinacija kromosomov, kdo koga ima rad in kdo s kom spi, kdo se s kom za roko drži.« Važno je, da se imamo ljudje radi, da se spoštujemo in da drug drugemu ne delamo škode. In temu nihče pameten ne more oporekati. In resnici na ljubo, vse več je takšnih, ki tako razmišljajo, in za vse več ljudi spolna usmeritev sploh ni več stvar, o kateri se je treba opredeljevati.
Vsak je tisto, kar čuti. Res je, da še vedno preveč ljudi tega noče sprejeti, vztrajajo, da sta par izključno moški in ženska in pika. To so po navadi tisti, ki še vedno pravijo, da ženske sodijo v kuhinjo, moški pa v kabino potniškega letala. Takšnih je, na srečo, vse manj – vse več je deklet, ki sedijo v letalski kabini, in vse več je fantov, ki se lahko pohvalijo, da znajo skuhati več kot počeno hrenovko. Edino, kar je pomembno, draga Honey, je, da ne bi mislila, da je s teboj karkoli narobe – lahko ti je všeč in lahko imaš rada kogar hočeš.
Obvestila
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
AKTUALNO
Kaj imata skupnega Tina Maze in Ana Praznik
Tina Maze in Ana Praznik sta uspešni in znani Slovenki, ki jima je skupno tudi, da sta bili ... več
PILOVA LESTVICA
GLASUJ ZA NAJ SKLADBO
Pogosta vprašanja
Oglas
KNJIŽNA LESTVICA
NAKLJUČNI VIC
Domača naloga
Janezek dobi za nalogo, da nariše kravo in travo. Doma Janezek ne naredi naloge.
Naslednji dan v šoli ga učiteljica vpraša: ''Kje imaš narisano travo?''
''Pojedla jo je krava'', ji Janezek odgovori. ''Kje imaš pa kravo?'' Janezek pove: ''Odšla je.''