Hoj,
si res the Best tetka in upam, da mi odgovoriš.
1. V šoli nisem ravno najbolj priljubljen in ko pridem v šolo, imam občutek, da me nihče ne mara. Npr. ko imam nov pulover, ga nihče ne pohvali, ko ima sošolec naslednji dan enakega, pa so vsi navdušeni. Poskušam priti v ospredje, a mi enostavno ne uspe. Kaj naj naredim???
2. Sem manjše rasti in grem na zelo redko terapijo za rast. Zelo me je strah, kaj se bo zgodilo, če mi to ne bo pomagalo, saj me v šoli veš čas hecajo zaradi velikosti.
3. Starši so zelo nefer. Jaz sem si sam kupil telefon, in mi s family linkom omejijo na 30 min. na dan, medtem ko se moja sestra dopisuje tudi do polnoči. To sem jim povedal, pa so le zamahnili z roko. Vedno sem jaz kriv za vse in jaz moram opravljati njena gospodinjska dela, ker je ona cele dneve pri prijateljicah. Ne vem, kako naj mojim staršem povem, da so krivični.
Prosim, odgovori, ker ne vem, kako naprej. Upam, da pismo objaviš v Pilu, ker ti pišem že 12tič.
Ojla, Helpme123!
Pa začniva v sredini, mislim pri problemu številka 2. Imam nečaka, ki je bil vseh osem razredov osnovne šole (ja, ne boste verjeli, včasih smo v osnovno šolo hodili osem in ne devet let) po višini vedno predzadnji v razredu. Zato je bil pogostokrat »škrat, palček, malček, trol, žepna izdaja, pedenjped« in kar je še takšnih pomanjševalnic. Otroci res znajo pri teh stvareh imeti blazno domišljijo. A moj Denis, pa ni bil Denis pokora, je vse to sprejemal z nasmehom, dobro voljo in humorjem, da še celo avtorjem vseh teh domislic na račun njegove velikosti ni bilo nič jasno. Najbolj sem se smejala, ko jim je na igrišču rekel, da on s svojo višino lahko igra košarko stoje pod posteljo, pa naj oni to poskusijo, če morejo. Nekje proti koncu osnovne šole pa je desetim sošolcem prav profesorsko, na stopnišču pred blokom, razložil, da so eni najboljših gledaliških in filmskih igralcev, kot so Tom Cruise, Bob Hoskins, Danny de Vito, pa tudi naš Bojan Emeršič, bolj majhne rasti, pa so dosegli izjemne uspehe.Torej, o čem se pogovarjamo? Pet centimetrov gor ali dol v resnici veliko ne spremeni stvari. Pač ne boš košarkarski center pri madridskem Realu, tako kot jaz nisem postala svetovna prvakinja v slalomu, ker sem že na 15-metrskem smučišču na hribčku v Tivoliju do vznožja padla vsaj sedemkrat. Nisem pa se vdala in odnehala. Dričala sem se, padala in pobirala, dokler nisem bila vsa plava in ni postalo pretemno za ustvarjanje uspešne smučarske kariere. Jaz sem sicer prepričana, da ti bo zdravljenje prineslo še nekaj dodatnih centimetrov in da bo ob koncu pubertete od nekod priletelo še nekaj višine. Na koncu zgodbe bo višina tvoj najmanjši problem.
Pa tudi tvoja manjša opaznost med sošolci, ko gre za nove puloverje, se ti bo čez čas zdela najmanj pomembna stvar na svetu. Veš, priljubljenost je zelo čudna stvar, pa tudi ne ravno najlažja za razumevanje. V šoli nisem sodila med priljubljene, ker sem bila odrezava, malo trmasta in ni mi kaj dosti pomagalo pri slavi, da sem bila kljub temu pripravljena pomagati vsakemu, ki me je za to prosil. A zaradi tega se nisem želela spremeniti in postati prikupna, osladna, zlata, pridkana deklica, za katere družbo in prijateljstvo bi se vsi drenjali. Če me sprejmeš takšno, kakršna sem, prav, če ne, tudi prav. In takisto velja zate. Si čisto OK mlad dečko, z veliko dobrih lastnosti, ki jih bodo slej ali prej prepoznali in si bodo zaželeli tvoje družbe. Nekateri so priljubljeni, čeprav sami niso nič kaj posebej prispevali k temu. So priljubljeni zgolj zato, ker so. Drugi postanejo zanimivi in priljubljeni, ker so nekako skrivnostni, ker se ne izpostavljajo in ne vsiljujejo. Ta skrivnostnost pritegne. Kakšna je ta oseba, ki se ne razkriva javnosti, v resnici, kaj nosi v sebi? Potem, eni so priljubljeni prej, drugi malce pozneje. Samo, lepo te prosim, nikar ne posnemaj tistega, ki ga vsi sprašujejo o novem puloverju. Ti takšne priljubljenosti ne potrebuješ.
Potrebuješ pa, to se strinjam, malo več razumevanja staršev glede uporabe telefona. Saj veš, nisem ljubiteljica teh pametnih naprav, ki nam pretirano nadomeščajo neposredno druženje, ki je zame še vedno edino tisto pravo, ampak danes brez teh pripomočkov kratko malo ne gre več. Mislim na telefone, tablice, računalnike. Mislim, da so tvoji starši v tej koronavirus noriji tudi sami spoznali, kako so včasih, denimo, ko ste ali še vedno obiskujete šolo na daleč, nujno potrebni pametni telefoni in računalniki. Pa ne samo za 30 minut. Še jaz veliko telefonarim s poštarjem Gezo in sosedom Milivojem, ker smo zaprti in sami doma zaradi epidemije. Krajšamo si čas, sprašujemo drug drugega, če kaj potrebujemo, ali lahko kako pomagamo, a navsezadnje komaj čakamo trenutek, ko se bomo spet usedli skupaj. Po pravici povedano, res je malce zoprno igrati tarok ali človek, ne jezi se po pametnih telefonih. A ja, pa še domača opravila. Odločno zahtevaj, da se naredi družinski seznam, kdo, kaj in kdaj mora prispevati z lastnim delom k boljšemu skupnemu življenju. Da boš ti edina Pepelka v vaši družini, pa res ne gre. Zdaj ko ste vsi doma zaradi nesrečnega virusa, bo to morda lažje. Presneti virus, morda bo pa tudi kaj dobrega dal. Da se, denimo, dogovorite okrog domačih opravil. Pa veliko sreče.
Obvestila
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
AKTUALNO
Kaj imata skupnega Tina Maze in Ana Praznik
Tina Maze in Ana Praznik sta uspešni in znani Slovenki, ki jima je skupno tudi, da sta bili ... več
PILOVA LESTVICA
GLASUJ ZA NAJ SKLADBO
Pogosta vprašanja
Oglas
KNJIŽNA LESTVICA
NAKLJUČNI VIC
Padalca
Letalo dva padalca odvrže v zraku. Padalca padata z veliko hitrostjo. Pa en padalec vpraša drugega: "Bova počasi razprla padala?" "Ne, ne še saj sva na komaj sto metrih!" Pa čez petsto metrov spet prvi padalec vpraša drugega: "Bova sedaj razprla padala?" Pa mu drugi odgovori: "Pa ne še, če sva komaj na dvajsetih metrih!" Pa spet čez čas, ko sta že skoraj pri tleh prvi vpraša drugega: "Bova sedaj sedaj razprla padala?!" Pa mu drugi odgovori: "Ah, saj ni potrebe. Ja, s petih metrov pa se še ja nihče ni ubil!"