Tja daleč, daleč seže moj pogled.
Tja daleč, daleč med zelene griče,
tja daleč me življenje kliče.
Tja nekam daleč, daleč …

Tja daleč, daleč v zahrbtne kraje,
tja daleč med tisočere raje,
tja, kjer sta sreča in mir,
tja daleč, kjer ne manjkata kruh in sir.

A kje so ti zeleni griči?
Le na kaj zdaj moje življenje liči?
Kam šli so ti zahrbtni kraji?
Kam vsi čudoviti raji?

Zdaj tam daleč, daleč, kjer bili so nekdaj griči,
tam, kjer nekdaj letali so ptiči,
tam, kamor seže nam oko,
zdaj samo smetišče vidiš lahko.


***
S to pesmijo sem sodelovala tudi na natečaju, ki ga je organizirala naša šola za Prešernov dan. Upam, da je vseeno vredu.
Upam, da vam je všeč!
Uživajte!
Lexi