Vsak dan v meni žalost budi,
srce moje krvavi,
ko pomislim na tvoj odhod,
le solze se iz oči cedijo.

Veselje izginilo je zate,
vse ostalo je le grenkoba,
žalost me spremlja vsak trenutek,
brez tebe življenje je prazno.

Tvoja odsotnost me boli,
bolečina nikoli ne mine,
še vedno mislim nate,
vendar te ni več tukaj.

Kot senca tavam po svetu,
brez cilja, brez smisla,
vse kar sem imela, je izginilo,
le še tišina in praznina.

Vsak dan mi ponuja nov izziv,
da pozabim nate in se dvignem,
a žalost mi preprečuje,
da bi našla pot iz teme.

Samo upam lahko, da bo nekoč drugače,
da bom ponovno našla srečo,
in da bo žalost izginila,
ter s seboj odnesla tudi bolečino.