Ognjemet se je počasi dvignil proti zvezdnatim nebom ter s svojimi barvami okrasil nebo nad prepolnim mestom veselih ljudi, ki so nazdravljali novemu letu. Le kaj so njihovi cilji? Počakala sem, da so barve počasi zbledele z nočnega neba nato pa se sprehodila čez železni most zgrajen čez mogočno reko v kateri se je svetil dosev najrazličnejših mestnih luči. Zaslepljena sem bila od vsega. Vseh barv, luči... A vseeno sem te nekje zagledala. Bil si luna med zvezdami. Stekla sem ti v objem. Z roko v roki sva se sprehodila čez most in nato z penino nazdravila novemu letu. Le kaj naju bo čakalo?

ko je ura odbila polnoč, sem se ozrla naokoli. povsod okoli mene so na mostu stali moji domači. s svojimi najljubšimi osebami, sem gledala, kako se je v zraku narisal ognjemet. kot, da je prišel od nikoder. odrasli so odprli penino ter nazdravili. najboljši večer na svetu.

Hello upam da nisem prepozna

Stala sem na mostu, ob meni je ležal prevrnjen kozarec penine, ki sva jo maloprej odprla. Tekočina iz njega je počasi tekla navzdol in kapljala čez rob v temno reko, ki se je vila pod mano. Globoko sem vdihnila. Ne bo prišel nazaj-to sem vedela. Počasi sem splezala čez ograjo in stopila na železno ogrodje pod sabo. Nad mano so pokali živo barvni ognjemeti a niso pritegnili moje pozornosti. Ta je bila namenjena samo njemu in temu, kar je prej storil. Še enkrat sem vdihnila in zaprla oči. Moje roke, ki so se malo pred tem oklepale ledene kovine so popustile prijem.
"Stoj!" sem zaslišala. Tekel je proti meni. Prepozno. Omahnila sem v temno noč. Zame ne bo novega leta. Za zmeraj bo ostalo isto...
Takrat sem na svoji roki začutila njegovo. Z vso silo se je držal ograje in me povlekel navzgor v svoj objem.

Bilo je novo leto z chrusom sva sedela na mostu in čakala, da bo ura odbila polnoč.Zrla sva v prečudoviti ognjemet.Jaz sem odprlo flašo penine, ki je bila izvrsna.Naenkrat me je crush poljubil in me vprašal ,če bi bila njegova punca in rekla ja.

( malo pobolšana verzija)

Ždela sem na kavču in buljila v televizijo. Odštevali smo na ves glas. 3.....2........1.....Tok tok tok! Nekdo je močno potrkal po vratih. Na televiziji so vsi nazdravljali, a moja družina je obstala, jaz pa sem stekla k vratom. Na stežaj sem jih odprla in....Miha! Moja simpatija! Stal je pred vrati in se na široko smejal. Jamice v licih so se mu poglobile, ko je rekel: "Srečno novo leto, Anja!" Razširil je roke in padla sem mu v objem. Zavrtel me je, jaz pa sem samo mižala in uživala v njegovem vonju in dotiku. Šepnila sem mu: "Srečno novo leto tudi tebi!" Sladko sem se nasmehnila in ga povabila naprej. Moja družina je ravno čakala, da bomo nazdravili, in da bodo videli, kdo je trkal. Ko so ga zagledali so mu zažleli srečno novo leto, nato pa napolnili še en kozarec zanj. Samo smehljal se je in bil je tako prikupen, da si nisem mogla pomagati, da ga ne bi ves čas gledala.
Čez približno pol urce sem naznanila, da greva z Mihom na sprehod. Oblekla sem svoj plašč in si nadela kapo z cofom. Ozirala sem se za šalom a ga ni bilo nikjer. Pogledala sem Miha, ki je v roki stiskal moj šal in mi ga ovil okoli vratu. Res nisem vedela da je bil kdaj resnično pozoren name. Ravno sva prispela na most, ko se je nad nama začel bahati veličasten ognjemet. Bil je čisto navaden ognjemet, a hkrati najlepši, ki sem ga kadarkoli zaznala, saj je bil ob meni Miha. Pogledala sem gor v temno, z zvezdami posuto nebo, na katerem se je bočil ognjemet, ko je Miha svojo roko prepletel z mojo. V tistem trenutku bi lahko letela. Pogledala sem v njegove oči, ki so se mi smejale izpod rjevih las in mehke kape. V njih se je spreminjal topel odsev ognjemeta. Poleg tega pa sem zaznala še nekaj. V njegovih očeh, se je premikala podoba nečesa. Kot bi se mu tik pri zenicah odvijal film. Ne, bila je sreča. Nepopisna sreča, ki se je umejala z žarom njegovega nasmeha.

(bahahah, to js sanjam že tri dni zapored)
Tajči

sama sm stala na velikem mostu in cakala na polnoc ko bo nebo razsvetlil prekrasen velik ognjemet. cakala sm in cakala nato pa mi je postal dolg cas in skocila sm do stojnice z sampanjci. narocila sm si steklenico in kozarec in hitro odhitela nazaj na velicastno mesto. hvala bogu da sm prisla pravi cas drugace bi zamudila nekaj najlepsega, pozivljujocega in prekrasnega in in... okej se bom pomirila vsi me cudno gledajo. ognjemet je razsvetlil nebo odprla sm sampanjec in si nalila v kozarec. nekaj casa sm stala in gledala potem pa ko sem si mislila naliti drugo steklenicko je ravnokar pocilo in v nebo je poletelo ogromno raket. tako sem se prestrasila da sem sampanjec spustila iz rok in poletel je naravnost cez ta precudovit most v vodo.
hja upam da bo za nekajj
lp mali

ob polnoči smo na novo leto odprli (in spili) šampanjec ter gledali čudovit ognjemet na naši travi.
_____________________
neki najblj pametnega kar sm se spomnala. pa lepa slikicaa!

Ura je odbila polnoč in na nebu, posutem z zvezdami, se je tik pod polno luno zalesketal ognjemet, njegove poke pa so spremljali poki zamaškov steklenic šampanjca.

Prišla je tista noč, ko zunaj plešejo ognjemeti in ko se ogrejemo z vinom. Prišlo je novo leto, čas zabave.

Ognjemet nad mostom je močno švignil v zrak, kot bi odprl pokrov šampanjca.

Upam, da je ok<3

lepooooooo