Ojla!
Čeprav imam danes rojstni dan, sem se vseeno odločila napisati nov del. Uživajte!

6. Poglavje – DVE POVABILI V ENEM DNEVU

Nov dan, nov začetek, pravi stari rek. Lara se odloči, da bo od zdaj v šoli bolj pridna – ne sme si več privoščiti slabe ocene. Od tega tedna naprej bo dala vse od sebe. Razen, če bo prišlo kaj vmes …
In tako učiteljica končno (z 15 minutami zamude) vstopi v razred. »Dobro jutro! Sedite! Preden začnemo s poukom slovenskega jezika vam moram povedati nekaj. Ste že morda slišali za spomladanski ples? Izvaja se po celotni Sloveniji. Vsako leto v eni šoli. No, verjetno ste že ugotovili, da bo ples letos potekal na naši šoli. Vaša naloga je, da si izberete partnerja. To storite najmanj do srede, saj se v petek začnejo priprave.«
Po razredu se spustijo razni zvoki. Na primer: »Uuu« ali pa »Iiiii«. Nekateri se celo začnejo spogledovati. Lara žalostno zavzdihne. Ozre se okoli sebe. Kdo bi želel povabiti njo? Razočarano zavzdihne.
Med odmorom stopi iz razreda, da malo zadiha. V upanju, da ji bo to pomagalo postane le še slabše volje.
Ko se vrne iz stranišča, jo čaka presenečenje. Zaleti se v Miho. »Miha? Ka-aa-jj pa t-ii tukaj? M-ii-slim, oprosti, ker sem se zaletela …«
»Ni problema. Očitno hodiva na isto šolo. Ravno pravi čas. Želel sem te vprašati, če bi želela z mano na spomladanski ples.« Je to sploh vprašanje?
»Ja! Seveda bi! Hvala!« se razveseli in ga poljubi na lice.

*

Med kosilom se dekleti pogovarjata…
»Ne boš verjela – Jakob me je povabil na ples. Takoj je pristopil k meni in me vprašal!«
»Pa saj to je neverjetno! Srečnica!« Lara se odloči, da ji o Mihu še ne bo govorila.
Čez nekaj minut pogovora do Lare pristopi Peter. Namigne ji, naj pride z njim. Lara ne more verjeti svojim očem (in ušesom).
»Ja-aaa,« kot običajno jeclja.
»Lara… Saj veš, da se bliža datum spomladanskega plesa. Odkar si prišla sem se je veliko spremenilo. Res si mi všeč … Bi torej želela plesati z mano?«
Dekle otrpne. KAJ?! Kaj za vraga je pravkar rekel?! Ima občutek, da bo omedlela. Ne more več stati na nogah… Kaj naj reče? Pa saj ne sme zavrniti princa na belem konju številka ena?! Halo! Končno odpre usta. Ravno, ko želi začeti govoriti, jo Peter prekine: »Razumem, če ne želiš. Oprosti, da sem tak butec. Seveda, da nočeš z mano.«
In se že obrne proč. Lara ga zagrabi za ramo. »Nikar! Ne odhajaj! Veš, tudi ti si mi všeč… Od prvega dne. Za veseljem bi plesala s tabo – to je najboljši dan mojega življenja,« pove vznemirjeno.
Počuti se čudno … Morala bi mu povedati resnico. Priznati bi morala, da jo je povabil že Miha. Ampak je prepozno. Zdaj, ko Peter ve, da je všeč Lari nima nič več časa za obotavljanje. Torej, čez par trenutkov se Larinemu obrazu počasi približuje Peter. Nežno se dotakne njenih ustnic…

*

»O moj bog! Veš, kako sem srečna zate! Čestitke!« navdušeno vzklika Nina.
»Šššš! Malo tišje! Nočem, da to ve cel svet.«
»Oprosti …«
In tako se dekleti pogovarjata in pogovarjata, dokler ne pride čas, da se ločita. Lara reče še adijo in stopi v hišo. Usede se za pisalno mizo in začne pisati dnevnik. To ji bo vsaj malo pomagalo pri izbiri med fantoma.
»Zmešalo se mi bo! Ne zmorem več! Danes se je zgodilo nekaj neverjetnega. Ne boš mi verjel, dnevnik, toda nimaš izbire. Zato pozorno poslušaj (beri). Najprej me je na ples povabil Miha (takoj po prvi uri). Pri kosilu, ko sva se pogovarjali z Nino, me je na spomladanski ples povabil Peter, ki me je za povrh še poljubil. Kako za vraga naj se odločim med njima? Oh, res ne vem, kaj naj storim …

*

Most se je rušil. Strah jo je bilo, pogledovala je okoli sebe. Skušala je najti pomoč. Nato je na desni strani opazila Petra. Vedno prijaznega in nasmejanega. Skoraj je že stekla proti njemu, nakar… »Lara!« je zaklical znan glas. Miha, kdo pa drug.
Oba sta ji ponujala pomoč. Ni se mogla odločiti. Na kancu je še vedno stala na mostu, ki se je rušil. To je bila njena smrt.
»Aaaa! O moj bog! Na pomoč!« vzklika Lara, ko se zbudi. Zaveda se, da ne bo več dolgo. Ne bo mogla zdržati dlje. Mora se odločiti.