Živjo!
Upam da bo zgodba okej, glede na to, da nisem najboljša ljubezenskopisnica:sweat_smile::sunglasses:. Saj lahko že iz naslova razberete:joy:.
LAJKAJ&KOMENTIRAJ&NAROČI:wink::wink::wink:
~~~~~
Ponolno zre v njegove svetle, kot ocean modre oči, ki v njej prebujajo občutek lahkotnosti in svobodnosti. Takega občutka nima pri nobenem drugem fantu - zanjo so fantje nenavadna, skrivnostna bitja. Ne razume jih, njihovega obnašanja, stila, pogovora, smisla za humor, skratka vsega na njih. Pri njim pa je drugače, samo da se zazre v njegove oči, ve, o čem, ali bolj pomembno, o kom razmišlja.
Ko se tokrat zazre v njegove oči, razmišlja, kako sta na plaži, sedita na brisači ob sončnem zahodu, glave počasi približata, njune ustnice se dotaknejo...
Clarino razmišlanje preglasi učiteljica, ki vstopi v razred pet minut po zvonenju, tako kot ponavadi. Vsa razburjena, v florestenčno oranžnih pajkicah in neujemajočem rdečem puloverju, govori, oziroma se dere v telefon.
"Povedala sem vam, rezervirali smo termin od ponedeljka do petka, razumete?!" kriči in sploh ne opazi začudenih učencev, še pozdravi jih ne.
"Saj sem vam rekel, da je prišlo do pomote, se opravičujem, gospa, bomo uredili" se zasliši iz druge strani.
"Prvo kot prvo, nisem gospa, saj še otrok nimam, in drugo kot drugo, upam, da boste res uredili!" je sitna učiteljica. Odgovora moškega na drugi strani niti počaka ne, samo prekine klic.
"Se opravičujem učenci," nič kaj prijazno zavije učiteljica, "imam novico za vas!"
"Ali bodo šolo spremenili v zabaviščni park?" se oglasi John. John je razredni klovn. Naj bi bil, a večini sploh ni smešen. Clara je v neki knjigi prebrala, da fantje sploh niso bolj duhoviti kot ženske, samo vseeno jim je, kaj si drugi mislijo o njih oziroma njihovih šalah.
Učiteljica njegov stavek presliši in nadaljuje. A Clara ne posluša več. Njene oči ji spet ujidejo k Elvisu. Ta očitno pozorno posluša učiteljico. Clara zavzdihne in začne razmišljati o njenih drugih sanjah, drugem razlogu, za katerega živi. V zvoku mirne glasbe stoji na odru, v roza tutuju in poskuša izvesti najbolj zapleten korak v baletu.
"Jejjjjjjj" se zasliši, in Clara se prikloni. A kmalu ugotovi, da ta "jejjjj" ni bil navdušen krik gledalcev ob njenem neverjetnem baletnem skoku, ampak krik učencev ob nečim, kaj je rekla učiteljica. Saj Clara je vendar POSLUŠALA, kaj je rekla, vendar ni SLIŠALA. Saj z veste, ko rečejo učitelji, da z ušesi poslušamo, z možgani pa slišimo? Clara se je znašla v neprijetnem položaju. Z ušesi je poslušala, vendar z možgani ni slišala. Z mislimi je bila drugje. Vsi so se tako navdušeno veselili, ona pa ni vedela, česa naj se veseli.
"Hej, zakaj so vsi tako navdušeni?" je zašepetala Clara njeni prav tako navdušeni BFF Zoey.
"Si bila z mislimi spet drugje?" Clara osramočeno pokima. "Učiteljica je rekla, da gremo na smučarski izlet, a ni tu kul?" Clari se to ni zdelo kul. Zadnje čase se ji nič, razen njenih dveh naljubših stvareh ni zdelo kul: Elvisa in baleta. Clara ni imela volje početi druge stvari, kot gledati Elvisa in vaditi balet. Če bodo njeni starši izvedeli za izlet, jo bodo hoteli prijaviti, saj se jim zdi, da je Clara preveč izključena iz družbe. Pa to sploh ni res, saj ima Zoey. In Clara zna smučati, samo nima volje smučati. To je nekaj podobnega kot s poslušanjem in slišanjem: znaš poslušati, a nimaš volje da bi slišal.
Clara obrne pogled k Elvisu, ki je prav tako kot vsi ostali navdušen. Tudi Elvis obrne glavo in Elvisove in Clarine oči se prvič srečajo...
~~~~~
:heart::heart::heart::heart:
Upam da bo zgodba okej, glede na to, da nisem najboljša ljubezenskopisnica:sweat_smile::sunglasses:. Saj lahko že iz naslova razberete:joy:.
LAJKAJ&KOMENTIRAJ&NAROČI:wink::wink::wink:
~~~~~
Ponolno zre v njegove svetle, kot ocean modre oči, ki v njej prebujajo občutek lahkotnosti in svobodnosti. Takega občutka nima pri nobenem drugem fantu - zanjo so fantje nenavadna, skrivnostna bitja. Ne razume jih, njihovega obnašanja, stila, pogovora, smisla za humor, skratka vsega na njih. Pri njim pa je drugače, samo da se zazre v njegove oči, ve, o čem, ali bolj pomembno, o kom razmišlja.
Ko se tokrat zazre v njegove oči, razmišlja, kako sta na plaži, sedita na brisači ob sončnem zahodu, glave počasi približata, njune ustnice se dotaknejo...
Clarino razmišlanje preglasi učiteljica, ki vstopi v razred pet minut po zvonenju, tako kot ponavadi. Vsa razburjena, v florestenčno oranžnih pajkicah in neujemajočem rdečem puloverju, govori, oziroma se dere v telefon.
"Povedala sem vam, rezervirali smo termin od ponedeljka do petka, razumete?!" kriči in sploh ne opazi začudenih učencev, še pozdravi jih ne.
"Saj sem vam rekel, da je prišlo do pomote, se opravičujem, gospa, bomo uredili" se zasliši iz druge strani.
"Prvo kot prvo, nisem gospa, saj še otrok nimam, in drugo kot drugo, upam, da boste res uredili!" je sitna učiteljica. Odgovora moškega na drugi strani niti počaka ne, samo prekine klic.
"Se opravičujem učenci," nič kaj prijazno zavije učiteljica, "imam novico za vas!"
"Ali bodo šolo spremenili v zabaviščni park?" se oglasi John. John je razredni klovn. Naj bi bil, a večini sploh ni smešen. Clara je v neki knjigi prebrala, da fantje sploh niso bolj duhoviti kot ženske, samo vseeno jim je, kaj si drugi mislijo o njih oziroma njihovih šalah.
Učiteljica njegov stavek presliši in nadaljuje. A Clara ne posluša več. Njene oči ji spet ujidejo k Elvisu. Ta očitno pozorno posluša učiteljico. Clara zavzdihne in začne razmišljati o njenih drugih sanjah, drugem razlogu, za katerega živi. V zvoku mirne glasbe stoji na odru, v roza tutuju in poskuša izvesti najbolj zapleten korak v baletu.
"Jejjjjjjj" se zasliši, in Clara se prikloni. A kmalu ugotovi, da ta "jejjjj" ni bil navdušen krik gledalcev ob njenem neverjetnem baletnem skoku, ampak krik učencev ob nečim, kaj je rekla učiteljica. Saj Clara je vendar POSLUŠALA, kaj je rekla, vendar ni SLIŠALA. Saj z veste, ko rečejo učitelji, da z ušesi poslušamo, z možgani pa slišimo? Clara se je znašla v neprijetnem položaju. Z ušesi je poslušala, vendar z možgani ni slišala. Z mislimi je bila drugje. Vsi so se tako navdušeno veselili, ona pa ni vedela, česa naj se veseli.
"Hej, zakaj so vsi tako navdušeni?" je zašepetala Clara njeni prav tako navdušeni BFF Zoey.
"Si bila z mislimi spet drugje?" Clara osramočeno pokima. "Učiteljica je rekla, da gremo na smučarski izlet, a ni tu kul?" Clari se to ni zdelo kul. Zadnje čase se ji nič, razen njenih dveh naljubših stvareh ni zdelo kul: Elvisa in baleta. Clara ni imela volje početi druge stvari, kot gledati Elvisa in vaditi balet. Če bodo njeni starši izvedeli za izlet, jo bodo hoteli prijaviti, saj se jim zdi, da je Clara preveč izključena iz družbe. Pa to sploh ni res, saj ima Zoey. In Clara zna smučati, samo nima volje smučati. To je nekaj podobnega kot s poslušanjem in slišanjem: znaš poslušati, a nimaš volje da bi slišal.
Clara obrne pogled k Elvisu, ki je prav tako kot vsi ostali navdušen. Tudi Elvis obrne glavo in Elvisove in Clarine oči se prvič srečajo...
~~~~~
:heart::heart::heart::heart:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
OMGGGGGGG TA GODBA JE SUPERRRRR NIMAM VEČ MOŽNOSTI :disappointed_relieved::joy:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Superrrrr!
Jo spremljam!
:heart::heart::heart::heart::heart::heart::thumbsup::thumbsup::thumbsup::thumbsup::thumbsup:
Jo spremljam!
:heart::heart::heart::heart::heart::heart::thumbsup::thumbsup::thumbsup::thumbsup::thumbsup:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Odlično! Defenitivno spremljam! Amazing story, hitro napiši nov del :)
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super je!! Spremljam!!
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Omb odlična pisateljica si! Fenomenalno!:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart:
0
Moj odgovor:
Ljubezenska zgodba
Zaljubljena...
LJUBEZEN JE ZAPLETENA ALI MOJE ŽIVLJENJE JE POLNO LJUBEZNI - UVOD (1.del)
Ogledov: 1095 Odgovorov: 02
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
