Štirinajst dni življenja
7
Vittorija
Hej!
Upam, da vam bo všeč. Nadaljevanje pride jutri ker pišem knjigo in bi bilo težje vse spraviti noter. Upam, da boste uživali. Ovvv in to ime Evangeline je mišljeno, kot kdo to opisuje. Zdaj pa moram nehati, da boste lahko uživali.
Evangeline
Letim v vesolju. Prečidovito je. Vidim lahko Zemljo, Venero, zvezde, ozvezdja in Sonce. Občutek je super lahko začutim toploto in marz hkrati. Izgleda kot, da gledam z dveh različnih oseb. Ena lebti tako visoko, da vidi celo vesolje. Druga oseba sem jaz. Lahko vidim vse okili sebe in nato se začnem hitro premikati proti svetlobi. In sem vedno bližje in bližje. Tako svetla je, da bi me lahko zaslepila. In na to se zbudim in ugotovim, da so to bile le sanje. Privadim se na svetlobo in se vstanem iz postelje. Počasi se odpravim na straniščne. Nevem zakaj, ampak moja navada se je vsako jutro vsati in iti na stranišče. Ko pridem s stranišča se spomnim, da danes letim v Ameriko. Stopim iz stranišča v dnevno sobo in nato v jedilnico, kjer na mizi opazim dvesto evrov in pa majhno sporočilce. Opazim da sem sama.
Lina, pravilno ravnaj z denarjem!
Ne zapravi preveč! lepo se imej!
Christian
Ohh! On pa njegova potreba po posebnosti. Vsi me kličejo Eva samo Christian me kliče Lina. Ampak vseeno kako prijazno od njega dal mi je dvesto evrov. Tako je prijazen. Le kako naj se zahvalim svojemu starejšemu bratu!? Zaslišim zvonenje telefona. No to je najbrž moj telefon. Moram se oglasiti samo najti moram moj star, zahrbten in najljubši telefon. Le kam sem ga dala? Aha! Pa te imam. Mami kliče. Oglasim se.
»Ja!« verjetno rečem malo preglasno.
»Dobro jutro Eva. Kako si spala?« reče moja mama z nežnim glasom.
»Super sem spala mama« ta laž vedno uspe.
»No kličem zaradi denarja. Pojdi k pislani mizi« in se počsi odmajam v dnevno sobo k pislni mizi.
»Ja?« potrdim, da sem pri pislni mizi.
»No tam te čaka koverta v kateri je denar. Pametno ga uporabi Eva. Lepo se imej. In pazi, da po tojem dopustu ne bova midva z atom imela vnuka!« reče mama. Me sploh ne presenti njena pripomba o nosečnosti. To mi pravi že od dvanajstega leta od kar imam mesečno perilo. Odgovorim lahko le z »Hvala za denar in se bom potrudila, da se bom imela lepo adijo mami. Pa pozdravi še atija, Samuela in Vittorije.« In potem prekinem zvezo. Že zdaj pogrešam mlajšega bratca in sestrico. S pisalne mize vzamem kuverto v kateri je še štiristo evrov. O marička! Koliko denarja! Kar šesto evrov za štirinajst dni v Ameriki! Zelo prijazno od njih. Odpravim se v kuhinjo in se odločim kaj bom pojedla za zajtrk. Pojem premalo soljena jajca in spijem kozarec pomarančnega soka. Let imam ob dveh tako, da bom v Ameriki okoli pol desetih. Zakaj za boga se je tako težko popolnoma zbuditi. O pišuka! Saj to ne more biti res kako sem lahko tako pozabljiva! Kako si lahko pozabiš pripraviti dva kovčka stvari. Kako sem lahko tako raztresena? Hitro grem v spalnico in najdem dva kovčka. Eden je večji od drugega. Največji je popolnoma črn kovček drugi pa je tudi črn ampak ima temno modre zvezde. Zelo lep in mehek kovček, ampak v notranjosti je trd kot prva platnica knjige s trdo vezavo. Drugi je podoben le, da je malo mehkejši. Vzamem oba in se napotim v sobo. Kovčka položim na tal na sredino sobe in pazim, da bom lahko odprla predala z oblekami. In ravno ko sem zagreta pozvoni telefon. Kaj je pa zdaj? Ali danes ne bo nič počitka? Našobim spodnjo ustnico in se odpravim k atovi in mamini pisalni mizi in vidim, da kliče Christian.
Upam, da ste uživali. Drugi del pride jutri. Lepo se imejte še naprej!
Upam, da vam bo všeč. Nadaljevanje pride jutri ker pišem knjigo in bi bilo težje vse spraviti noter. Upam, da boste uživali. Ovvv in to ime Evangeline je mišljeno, kot kdo to opisuje. Zdaj pa moram nehati, da boste lahko uživali.
Evangeline
Letim v vesolju. Prečidovito je. Vidim lahko Zemljo, Venero, zvezde, ozvezdja in Sonce. Občutek je super lahko začutim toploto in marz hkrati. Izgleda kot, da gledam z dveh različnih oseb. Ena lebti tako visoko, da vidi celo vesolje. Druga oseba sem jaz. Lahko vidim vse okili sebe in nato se začnem hitro premikati proti svetlobi. In sem vedno bližje in bližje. Tako svetla je, da bi me lahko zaslepila. In na to se zbudim in ugotovim, da so to bile le sanje. Privadim se na svetlobo in se vstanem iz postelje. Počasi se odpravim na straniščne. Nevem zakaj, ampak moja navada se je vsako jutro vsati in iti na stranišče. Ko pridem s stranišča se spomnim, da danes letim v Ameriko. Stopim iz stranišča v dnevno sobo in nato v jedilnico, kjer na mizi opazim dvesto evrov in pa majhno sporočilce. Opazim da sem sama.
Lina, pravilno ravnaj z denarjem!
Ne zapravi preveč! lepo se imej!
Christian
Ohh! On pa njegova potreba po posebnosti. Vsi me kličejo Eva samo Christian me kliče Lina. Ampak vseeno kako prijazno od njega dal mi je dvesto evrov. Tako je prijazen. Le kako naj se zahvalim svojemu starejšemu bratu!? Zaslišim zvonenje telefona. No to je najbrž moj telefon. Moram se oglasiti samo najti moram moj star, zahrbten in najljubši telefon. Le kam sem ga dala? Aha! Pa te imam. Mami kliče. Oglasim se.
»Ja!« verjetno rečem malo preglasno.
»Dobro jutro Eva. Kako si spala?« reče moja mama z nežnim glasom.
»Super sem spala mama« ta laž vedno uspe.
»No kličem zaradi denarja. Pojdi k pislani mizi« in se počsi odmajam v dnevno sobo k pislni mizi.
»Ja?« potrdim, da sem pri pislni mizi.
»No tam te čaka koverta v kateri je denar. Pametno ga uporabi Eva. Lepo se imej. In pazi, da po tojem dopustu ne bova midva z atom imela vnuka!« reče mama. Me sploh ne presenti njena pripomba o nosečnosti. To mi pravi že od dvanajstega leta od kar imam mesečno perilo. Odgovorim lahko le z »Hvala za denar in se bom potrudila, da se bom imela lepo adijo mami. Pa pozdravi še atija, Samuela in Vittorije.« In potem prekinem zvezo. Že zdaj pogrešam mlajšega bratca in sestrico. S pisalne mize vzamem kuverto v kateri je še štiristo evrov. O marička! Koliko denarja! Kar šesto evrov za štirinajst dni v Ameriki! Zelo prijazno od njih. Odpravim se v kuhinjo in se odločim kaj bom pojedla za zajtrk. Pojem premalo soljena jajca in spijem kozarec pomarančnega soka. Let imam ob dveh tako, da bom v Ameriki okoli pol desetih. Zakaj za boga se je tako težko popolnoma zbuditi. O pišuka! Saj to ne more biti res kako sem lahko tako pozabljiva! Kako si lahko pozabiš pripraviti dva kovčka stvari. Kako sem lahko tako raztresena? Hitro grem v spalnico in najdem dva kovčka. Eden je večji od drugega. Največji je popolnoma črn kovček drugi pa je tudi črn ampak ima temno modre zvezde. Zelo lep in mehek kovček, ampak v notranjosti je trd kot prva platnica knjige s trdo vezavo. Drugi je podoben le, da je malo mehkejši. Vzamem oba in se napotim v sobo. Kovčka položim na tal na sredino sobe in pazim, da bom lahko odprla predala z oblekami. In ravno ko sem zagreta pozvoni telefon. Kaj je pa zdaj? Ali danes ne bo nič počitka? Našobim spodnjo ustnico in se odpravim k atovi in mamini pisalni mizi in vidim, da kliče Christian.
Upam, da ste uživali. Drugi del pride jutri. Lepo se imejte še naprej!
Moj odgovor:
Ljubezenska zgodba
Zaljubljena...
LJUBEZEN JE ZAPLETENA ALI MOJE ŽIVLJENJE JE POLNO LJUBEZNI - UVOD (1.del)
Ogledov: 632 Odgovorov: 01
Mami
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Mami
js sm hodla na plezanje, ampak sem nehala, ker nisem mela prjatlov tam in mi je blo ful smotan. potem sem spet hotla zacet, ampak nisem hotla bit sama tam. zvedla sm da bi moja prjatlca tut rada hodla in da tut noce sama hodet. zmenle smo se da bomo hodle skupi in zdej hodiva na treninge. sva 9. razred in tam so vsi mini otroci. najstarejsi so v 5 razredu, kar so za mene mini otroci. in so full zlobni pa to... no in dans moja prjatlca ne more it, ker je bolans in zakaj bi pol js sla ce bom sama? no in zato nimam namena it. ko to povem mamici se zacne dret na mene da kaj je z mano, kako bos bla v sluzbi... pac okej ja, sam nocem it tja med zlobne otroke.
v soli imam 3 prjatlce s katerimi se druzim, in pol se 2 s katerima se druzim kdaj pa kdaj ce v soli ni mojih treh prijateljic. enkrat bi morali iti na pohod in ni bilo mojih treh prijateljic in ni bilo tistih dveh. nisme hotla v solo ker bi morala na pogodu ves cas hoditi sama... mami se je spet zacela dret na mene in mogla bi it v solo, ampak me je resilo to da sem zbolela.
vse tri moje prjatlce ko sm jih uprasala kaj bi nardile na mojem mestu, so rekle da tt nebi sle v solo.
ka sm res tol glupa?
v soli imam 3 prjatlce s katerimi se druzim, in pol se 2 s katerima se druzim kdaj pa kdaj ce v soli ni mojih treh prijateljic. enkrat bi morali iti na pohod in ni bilo mojih treh prijateljic in ni bilo tistih dveh. nisme hotla v solo ker bi morala na pogodu ves cas hoditi sama... mami se je spet zacela dret na mene in mogla bi it v solo, ampak me je resilo to da sem zbolela.
vse tri moje prjatlce ko sm jih uprasala kaj bi nardile na mojem mestu, so rekle da tt nebi sle v solo.
ka sm res tol glupa?
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Oglas
wowww, lovam temno čokolado, jogurt, cimet ...
Vsec mi je:clap::thumbsup::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes: