Hej,
se opravičujem, ker učeraj ni bilo nič. Računalnik je štekal in moj ati ga je poskušal popraviti, a mu je na celi črti spodletelo. No danes je malo več. Misli so od Evangeline. Uživajte!!!!

Odrinem bele zavese in odprem balkonska vrata. Stopim na balkon, ki je velik kot. Saj nevem kako bi opisala.Velik je. Prostora na njemu je za en televizor, ki pa ni majhen. Ampak velik. Na tleh so bele ploščice. Ograja je črna in iz železa. Oblikovane so neke spirale. Prečudovito je. Na vrhu ograje so cvetlični lonci. Notri so posajene lepe rdeče rože. Razgled pa je na ulico. Bolj na vrata hotela. Pustim odprta vrata in odidem nazaj v sobo. Peter se naslanja na enega od stebrov postelje. Gleda me. Njegov nasmeh je zapeljiv. Kako me zapelje njegov pogled. Popolnoma me razoroži. Moram odvrniti pogled, ker drugače lahko pozabim biti jezna. Odvrnem pogled in opazim, da je zaprl vrata. Uležem se na posteljo. In vidim, da je nasproti postelje nad mizo velka televizija. Za velikost polovice te postelje. Želela, bi si glasbe a se spomnim, da je nahrbtnik ostal v veliki predsobi.»Pa ne že spet.« rečem.»Kaj?« vpraša Peter.»Nahrbtnk sem pustila v oni sobi« rečem in pokažem na vrata.»Ti bom jaz šel po njega« reče in se odpravi. Odpre vrata in gre po nahrbtnik. Nekaj reče, ampak ne razločim kaj. Hitro se vrne. Pride skozi vrata in jih zapre.»Na« reče. In mi poda nahrbtnik.»Hvala« rečem in se dvignem v sedeči položaj. Pobrskam po nahrbtniku in na sredini najdem svoje slušalke. Vzamem jih ven in si jih povežem s telefonom. Nastavim si pesem See The World na nonstopno predvajanje in si slušalke dam na ušesa. Telefon si zaaknem v zadnji desni žep. Odvežem si jopico in jo obesim na vrata. Vzamem kovčka in ju dvignem na posteljo. Enega za drugim. Peter me samo gleda. Jaz pa ga ignoriram. Naj si misli kar hoče. Oprem oba kovčka in ju začnem razpikaravati. Začnem s večjim črnim kovčkom. Na vrhu so majce. Vzamem jih ven in jih odnesem k omari. Odpem jo in jih dam. V tretjo poličko od petih. Razvrstim si jih na dva kupčka. V vsakem jih je sedem. Odpravim se nazaj, k kovčku in ven vzamem pet kratkih hlač in tri krila. Odnesem jih v omaro in jih dam v drugi predalček od zgoraj navzodl. Odpravim se nazaj. Potem se pa spomnim, da so pod dvema kiklama pa moje spodnje perilo. Tega pa nočem kazati moškemu. Še moj brat me redko vdidi v spodnjem perilu. Ali pa še redkeje vidi moje spodnje perilo zloženo. Ustavim si glasbo in si slušalke sanamem s ušes. Obesdim si jih okoli vratu in rečem Petru.»Ali lahko greš ven in me pustiš samo, da si dam ven še ostale stvari?« »Ne. Zakaj?« vpraša. Kako fantje ne znajo razumeti, da dekle potrebuje malo miru zase. Kako jim to ni jasno. Oni so tako butasti včasih. Lepše besede ni. Ne da se jih drugače opisati. »Ker imam par stvari, ki jih nočem pokazati tebi. Tako, da bi te prosila, da greš ven« rečem. Sem na robu, da se bom zadrla na njega naj svojo koščeno rit spoka ven.»Ne. Ne bom šel ven« reče. Dobro tako igro se greš. Potem sem zraven. »Dobro« nasmehne se, ker je misli, da je zamgal »ampak se boš obrnil stran ali zamižal« nekako se strinja in se obrne. Obleki umaknem s spodnjega perila in ven vzamem štirinajst moderčkov in spodnjih hlačk, ki so konplet. Odnesem jih v omaro. Dam jih na najvišjo polico v omari. Skoraj jih skrijem. Odidem nazaj k postelji.»Si že? Se lahko zadj obrnem?« me vpraša Peter. »Ja sem že« rečem in se obrne. Zdaj iz kovčka vzamem še obleki in ju obesim v omaro. Na dnu kovčka so sandali in moji najljubši natikači. Noter imam še zložene knjige. Nad tem je še pižama. Vzamem jo ven in jo spravim pod vzglavnik. Sandale in natikač odnesem k mizi in jih tam pustim. Odpravim se nazaj k postelji in vzamem ven še sedem knjig. Peter me ves čas gleda in se mi na tisti seksi način smeji. Smeji se na način, ki te raztopi, ki te razoroži, ki ti onemogoči možnost razmišljanja. Tako zelo mi je nerodno, da posveča tako pozornost meni, da skoraj zardim. Pridem do mizen in ob steno na sredini mize navpično postavim knjige. Odparvim se nazaj h kovčku, ki je zdaj že prazen. Zaprem ga in potisnem pod posteljo. Stopim k drugemu kovčku. Iz njega vzamem mojega kužka. Velk je približno en meter in ima bele tačke in gobček. Ostalo je take oranžkasto-rjave barve. Dam ga na posteljo. Peter samo čudno pogleda skoraj že nekaj rečem potem pa se odločim, da se mi ne da ukvarjati z njim. Iz kovčka vzamem še mojega medija in dekico. Ki hodita na počitnice z mano kamor koli grem. Sta mi kot najbližja prijatelja. Imam ju že od rojstva. Ven vzamem še svojo pikapolonico. Cela je rdeča. Glava je zelena. In pike so različnih barv. Zelo mi je všeč. Odkrila sem jo pri dvanajstih in od takrat je z mano kamor koli grem. Potem pa vidim dve škatlici in se zasmejim. Povlečem ju ven in Peter ju prepozna. Nasmešek mu zbledi jaz pa se še toliko bolj nasmejim. Na drugi škatlici je sporočilce.Za vak primerChristianSeveda. Kdo pa drug bi to lahko naredil. Škatlici pospravim v nočno omarico in Petra pogledam s pogledom, ki pravi niti besedice nikomur drugače si oplel. V potrditev dvigne roke v zrak. Ven še vzamem toaletno torbico in jo nesem v kopalnico. Prilastim si tisti umivlanik zraven vrat za stranišča. Tam odložim torbico in oddidem nazaj v sobo. Izpraznila sem kovček. Zaprla sem ga in spravila pod posteljo. Odpravim se do mize po knjigo. Potem pa nekdo potrka. Anina glacva pokuka iza vrat.»Prišlo je naše kosilo. Prideta?« reče in me pogleda pokimam in grem za njo. Vstopim v sobo in zraven fotelja je na majhni mizici nače kosilo. Zadela je v terno! Dunajski zrezki in ponfri. »Ana! O moj bog! Zapomnila si si!?« rečem in ona pokima. To je ena izmed mojih najljubših jedi. Poleg pice, sladoleda,... »Kaj dam na televizijo James Bonda?« vprašam. Najprej seveda odgovori Ana in reče»Ja prosim« potem še njen fant»Ja« in na koncu se sploh se ne zavedam, da je tudi v sobi Peter in reče»Ja daj. Kerega pa bomo gledali?« vpraša. »Uhh. Možnost imamo izbirati med vsemi igralci od Seana Connerya do Daniela Craiga. Zdaj se pa odločite katerega. Sprejemam predloge« rečem.»Jaz glasujem za Pierca Brosnana umri kdaj drugič« reče Ana. Tipično. »Meni je popolnoma vseeno« reče Christian. Potem ga pa Ana grdo pogleda in se popravi. »mislim glassujem za Pierca Brosnana Umri kdaj drugič« in Ana se nasmeji. Potem pa ga poljubi in to globoko. Vsaj videti je tako. Malo manjka, da se ne zaližeta. Jaz se obrnem k Petru, ker ne morem gledti zalizovanja. In on isto gleda vsedrugod kot v niju. No nisem edina. »Pa ti Peter ideja?« vprašam. Seveda ne morem prekiniti Aninega in Christianovega zalizovanja. »Jaz glasujem za Daniela Craiga Casino Royale« reče.»Dobro jaz galsujem za Rogera Moora Vohun, ki me je ljubil« rečem. No Christan in Ana se nič ne zganeta. Kot, da midva s Petrom ne obstajava. Za višek pa se Ana še usede na Christiana. Malo sem zgožena. Kdaj se je tako spremenila. Hitro na neki aplikaciji najdem Pierca Brosnana Umri kdaj drugič. In najdem v pičlih treh minutah se še predvaja na televiji.»Golobčka se zdaj lahko nehata tako zalizovati, da izgleda kot, da se bosta cela polizala in erjetno ni daleč od resnice« rečem. In končno privabim njuno pozornost. Ana me pohleda in se umakne s Christiana. Cela je zadihana in ko ju tako nagovorim je cela rdeče v obraz. Čisto je zardela izgleda kot semafor, ki kaže rdečo luč. Christian pa izgelda skoraj enako. In celo on je zardel. In film se začne. Vsedem se na rob fotelja na katerem je prostora za šest ljudi. Svoje noge spodvijem,da sedim poturško. Vzamem svoje kosilo in začnem jesti. Film je spektakularen. Petre se usede na en enosed zraven Ana in njen Christian sta e čisto stisnila skupaj. Prav pocukrana sta. Skoraj preveč. In začetna pesem je odigrana. Zdaj se začne pravi film.

Se beremo.
Ps.: Oprta za popravke