Ojla,
spet nazaj. Sploh ne vem kako lahko tako dolgo vztrajam, ker nisem vztrajen tip človeka. Danes pide nov del, kjer pa so misli Petrove. Uživajte!!! Še vedno velja, da sem odprta za popravke.

Peter
Tema. In na koncu tunela je svetloba. Zaslepljujoča. Tako hitro se bližava svetlobi. In ko prideva ven je zunaj prelep dan. Peljem se z svojim prijateljim Timotejem, ki je v bistvu edini. Res edini (poleg mojega frenda iz Amrike Christiana), ki ne gleda na to kar veljam v Evropi in po nekod v Ameriki. Timotej je poleg mene popolnoma sproščen. On ima temnorjave lase in sive oči. Zelo zanimivo. Pa res je najboljši prijatelj na svetu. Nikoli si ne bi želel boljšega. On me ne gleda kot petkrat razglešenega najlepšega najstnika in seksi modela. Petkrat sem bil razglašen. Glavna nagrada je slava. Ni dekleta ali fanta, moškega ali ženske, ki ne bi vedele za slovenskega američana Petra Rentoxa. Vsi vedo, da sem zapeljiv blondinec brez sorojencev in s očetom, ki dela in mrtvo mamo. Oče dela toliko časa, kot ga ima na razpolago. Tako, da sem sam. Seveda poleg mojih dveh najbližjih prijateljev Christiana in Timoteja. Tako sem vesel, ker grem nekam, kjer ime Peter Rentox nič ne pomeni.»In kako je kaj moj ženskar?« me potdraži Timotej. Mene redko kdaj pokliče po imenu. Vedno uporabi imena ženskar, lomilec src, zapeljivec in še kaj podobnega. Toliko imen je, da bi jih lahko našteval ure in ure. Naredim to kar pač fantje naredimo, ko probamo zapolniti čas ali nočemo povedati in zavlačujemo. Z roko si grem skozi moje blondne lase, ki so malo nakodrani na koncu. In ga pogledam s svojimi modrimi očmi.»Kaj misliš odhajam stran od tega sranja in se vrnem čez štirinajst dni. Mislim, da sem spektakularno.« rečem in se nasmejem. On me za hip pogleda in potem reče »Nobene punce, ki bi se po tebi vesila kot, kot... Pa sej sploh ne vem kot kaj vem pa, da bi se te držala kot pijanc plota.« reče in oba prasneva v smeh.»Ne žal ne. Upam, da lahko pobegnem od tega sranja. Res popolnoma pobegnem stran. In stran od deklet, ki me hočejo za fanta« rečem tako, da verjamem svojim besedam. In verajamem, da obstaja prostor kjer sem lahko samo jaz in me nihče ne bo prepoznal.»Vem in mislim, da se boš lahko sprostil v Ameriki. Da se ti ne bo treba skrivati in zanikati svoje indetitete.« reče Timotej. On točno ve kako je to, ker sva v bistvu oba zelo slavna. Ampak on ne velja za takega kot jaz. Dobro mogoče malo. Oba sva zelo znana zaradi igranja vlog v filmih in ne samo slovenskih. In sva se v bistvu spoznala na snemanju najbolj zanega filma. Sploh več nevem naslova. Toliko sva jih že posnela. In takrat sva igrala vlogi prijatelja. Bila sva najboljša prijatelja in zaradi tega filma sva midva postala tudi v resničnosti najboljša prijatelja.»Upam« rečem. Hitro moram spremeniti temo pa rečem » Pa ti in tvoja punca Martina? Sta še skupaj? Sta se že dala dol?«»Martina je super ona je zelo prijazna in očrljiva. Veš, da sploh ne nosi make-upa?! In ja še sva skupaj ti bučko zakaj misliš, da bi se razšla?« reče.»Nekdo se je zaljubil do ušes!« rečem on pa me prijateljsko butne v ramo. Oba se nasmejeva. Videla se nisva že tri tedne. In to zaradi premier in snemanj filmov, ki sva jih končno zaključila za počitnice. Preslišim njegovo drugo vprašanje in ga ponovno prašam »In sta se?«»Kaj dala dol?« vpraša in pokimam. »Ne, ne še. Načrtujem zdaj med počitnicami v Parizu« odgovori na svoje vprašnje jaz pa samo zažvižgam.»Rojen romatik« ga podražim in spet prasneva v smeh.»Pa ti in tvoji načrti? Kaj lahko pričakuješ v Ameriki?« vpraša sploh mi ne da časa, da mu odgovorim in nadaljuje »Punce? Žurke do jutrnjih ur? Slavo? Zaljubljenost?« vpraša.»Sploh nevem kaj pričakovati v Ameriki, ker mi Christian nič noče povedati. Vse kar mi je do sedaj povedal je bilo, da me čaka eno veliko in eno majhno presenečanje« mu povem.»Mogoče ti bo pa zrihtal punco« reče »čas je da pozabiš Emmanuelo. Že več kot pol leta sta narazen ti pa je še kar ne moreš pozabiti.« reče sočutno »dobro pustva zdaj to. Obljubi mi, da boš v Ameriki pozabil na njo in me boš tudi poklical. Na zabavaj se.« reče.»Ja gospod! Bom!« rečem »pogrešal te bom med tem, ko boš ti v Parizu s svojo Martino. Jaz pa sam v Ameriki s Christianom«»Jaz bom tudi tebe pogrešal. Dobro dovolj sočutja. Prispela sva.« oznani in ugasne avtomobil. Odpre vrata in ztopi ponovim za njim. Iz svojega avtomobila vzame en res velik siv kovček. Položi ga na tla in mi ga potisne v roke. Potem vzame ven še eno torbo, ki jo uporabljajo športniki za stvari. To torbo sem dobil, ko sem treniral nogomet in košarko. Ko sem igral smo vedno zmagali. In sem dobil za nagrado to torbo. Zelo je že stara, ampak je moja najljubša.»Na izvoli. Pa glej, da me ne pozabiš poklicati vsak dan in sprosti se« mi naroči Timotej. Objameva se in mu v objemu rečem »Hvala za prevoz se vidiva. In ne bom pozabil.« rečem, a preden se odmaknem od njega mu na uho šepnem »glej, da jo boš tako očaral, da ti bo pustila«»Bom poskusil. Adijo Peter« po imenu me pokliče, ko je kaj narobe ali pa se poslavljava. »Adijo Timotej« posloviva se in jaz se odpravim na letališče. Najpraj moram prijaviti prtljago in do prijave prtljage je dolga pot. To bo še trajalo. No dobro, da sem si vzel telefon in brezžične slušalke, ki so rdeče brve. Povežem si jih s svojim Huaweiiom in si naštimam neprestano predvajanje pesmi What ever it takes Image Dragons. Ko pridem do poličke, kjer bom vpisal prtljago pred mano stoji res lepa rdečelaska. Ima temnorjave oči in take svetlo rdeče lase, ki se ji v valovih spuščajo, do prsi.

Jutri pride nov del. Se vidimo.