Sem se odločila, da bom prva ki bom otvorila nov forum za zgodbe, tukaj pa je začetek moje ljubezenske zgodbe Zadnje sporočilo. Upam da vam bo všeč!! Uživajte v branju!

Zunaj je sijalo sonce, in metalo močno svetlobo na ljubljanske ulice. Po trgu so se sprehajali turisti in domačini, ki so se odločili za sprehod. Bila bi prav lepa sobota, če ne bi šestindvajsetletna Elizabeta (vsi so jo klicali Liza. Nazadnje so ji rekli Elizabeta v porodnišnici, ko so morali podati ime za na uradne papirje) nekaj naklepala.
Oblačila je metala v kovčke in znova ter znova ugašala telefon, ki je vztrajno zvonil. Zaslona sploh ni pogledala, vedela je, da jo kliče njen fant.
Telefon je ponovno zavibriral in melodija Dance monkey je začela odmevati po dvosobnem stanovanju, v katerem je Liza živela. Ime 'Elvis' se je pojavilo na zaslonu. Liza je zavzdihnila, se stegnila do telefona in ga ponovno izključila, kot šestkrat prej v zadnjih petih minutah. Ni se želela ukvarjati še z Elvisom. Sledila je svojim sanjam, kakor so ji v otroštvu vsi govorili da mora, vendar ni bilo nobenemu vredno omeniti, da je slediti svojim sanjam presneto težko. Nihče ni omenil puščati zadnjih 26 let svojega življenja v Sloveniji in odleteti v Ameriko, če to pomeni slediti svojim sanjam, si je mislila Liza, medtem ko je v kovčke pakirala še zadnja oblačila in čevlje.
Nenadoma je pri vratih pozvonilo in Liza je od nenadnega presenečenja trznila, ter se panično ozrla po sobi. Bilo je očitno, da odhaja. Kovčki in škatle povsod. Ni imela časa pospravljati, niti ni imelo smisla.
»Pa dajmo.« Si je zamrmrala v brado in stopila k vratom. Počasi jih je odklenila in odprla, ter se znašla iz oči v oči z Elvisom. On pa ni čakal niti trenutka.
»Zakaj mi ne odgovarjaš na klice?!« Je histerično rekel, ter brez povabila stopil v napol prazno stanovanje. »In kaj je vse to?!« Hodil je po sobi in se ni ustavil, premetaval je škatle in kovčke in obupno poskušal ugotoviti kaj se dogaja.
»Umiri se.« Je rekla Liza in zaprla vrata stanovanja.
»Umirim naj se?!« Je ponovno rekel Elvis. »Ti si tista ki mi zadnji teden ne odgovarja na klice, se me izogiba, me ignorira in je povsem in popolnoma čudna!«
»Oprosti.« Je skesano odvrnila Liza. Res ji je bilo žal, vendar se ni imela moči spoprijeti še z enim človekom, ki bi močno vplival na njeno odločitev.
»Povej mi, kaj se dogaja.« Je rekel Elvis, sedaj bolj umirjeno. Liza je sedla na stol.
»Odhajam. V Ameriko. Sledila bom svojim sanjam, kot ste mi vsi govorili, da moram.« Mu je razložila.
»Ja, ampak nihče ni rekel pustiti vse za sabo brez pojasnila.« Ji je užaljeno odvrnil Elvis in se zazrl skozi okno na sončne ljubljanske ulice.
»Oprosti.« Mu je še enkrat zamrmrala Liza, nato pa potegnila kolena k sebi, in nanje položila brado.
»Torej… odhajaš? Kdaj?« Je začel spraševati Elvis.
»Jutri zjutraj. Imam že urejeno stanovanje in karto za letalo. Za vse je poskrbljeno. Samo nisem si upala soočati se z ljudmi, ki jih bom prizadela z odhodom. Ti si eden izmed njih.« Mu je pojasnila.
»Ja.« Je rekel Elvis. Liza je bila kar malce prizadeta. Ona mu pove vse, in v zameno dobi 'ja'?
»To je vse? Nič… vso srečo, rad te imam, podpiram te,… 'ja'?«
»Kaj pa pričakuješ v odziv? Zadnja tri leta sva skupaj, in nekega lepega dne se odločiš iti na drugi konec sveta?«
»No…« Liza ni imela več besed. Vedela je, da ima Elvis prav, vendar, trmasta kot je bila, tega ni hotela priznati. »Mislim, da je najbolje, da greš.« Je na koncu rekla, ter vstala, češ 'pospremila te bom do izhoda'. Elvis je zazijal.
»Saj nisi resna, kajne?« Je izustil, ter obstal na mestu.
»Pojdi.« Je še enkrat rekla Liza, vendar ga ni pogledala v oči. Podrobno je preučevala tla stanovanja, da se njen in Elvisov pogled ne bi srečala.
»Ne morem verjeti.« Je zavzdihnil Elvis, odvihral mimo Lize in odšel z zaloputnjenimi vrati. Liza se je jezno pognala k še zadnjemu odprtemu kovčku, ter ga divje zaprla, da je zadrga zaškripala. Nato se je vrgla na posteljo in obraz zakopala v blazino. Tako je skrila solze, ki so ji tiho tekle po licih.
Ko se je končno umirila, so ljubljanske ulice osvetljevale le še svetilke in luči iz lokalov in restavracij. Na mizo si je pripravila potni list in letalsko karto, in se odpravila spat.