hejla! tukaj je moja pesem za natečaj.

Moram priznati,
Da sreča je izpuhtela,
Moram izdati,
Da dneve sem narobe štela,
Saj zdelo se je kot trenutek,
Ko tvoje leto je poteklo,
Želim si, da lahko bi zapustila ta žalostni občutek.

Ko si me zapustila
Sem se v čustvih izgubila,
Nisem vedela kam iti,
V katero ulico zaviti.

Ko bila si ti še tu
Sem vedno prišla k tebi,
Da sva se skupaj posvetili najinemu vsemu.

Sama moram zdaj se znajti
V tej ulici neznank,
Sama pravo pot si moram najti,
Razvozlati na milijone zank.

Ko si me samo tu pustila
Sem svoj čas jaz pozabila.
Obstajala si samo še ti
In žalostno dejstvo, da te ni.

Ostali poizkušali so pomagati,
A pravega zdravila mi niso mogli dati,
Niso nikakršni čarobni škrati,
Pravo zdravilo si samo ti mi znala poiskati.

Mojega spomina
Ti ne boš nikdar zapustila,
Upam, da je s tabo enako,
Ker jaz si zapomnila bom tvojo besedo vsako.

Moram priznati,
Da sreča je izpuhtela,
Moram izdati,
Da dneve sem narobe štela,
Saj zame minil je le trenutek,
Ko si se z nasmehom poslovila,
Želim si, da zapustila bi lahko ta življenja grozljivi osnutek.