Okej ja vem da sem ze ogromno časa nazaj rekla da bom naredila ta blog in da sem obljubljala da ga bom ampak ga potem nisem.Razlog zakaj pa je to da sem imela krizo.Depresija se mi je poslabšala,bla sem v psihijatrični itd.in mi je blo res težko govorit o tem in stvari ubsedit.V glavnem razlog zakaj sem se sploh odločila narediti ta blog je to da je avtizem na nek nacin velik "tabu,"da je okoli tega ogromno stereotipov in da ljudje v resnici sploh ne zavedajo kakšen je v resnici avtizem.Za začetek bi rada povedala da imam jaz visokofunkcionalni avtizem in bom govorila le o tem( ker obstaja več oblik avtizma) in to ne pomeni da če je moja izkušnja taka da je pri vseh enaka( sm opozorilo ker opažam da v resničnem življenjem nekaterim ljudem to ni jasno).
Že v vrtcu sem se počutila malo drugače.Vsi so rekli da sem velik bolj "zrela" od ostalih sovrstnikov.Vsi so se vedno igrali,"noreli"(noreli v narekovajih zato ker to je blo zame norenje za vse ostale pa neko normalno otroško igranje).Zmerej sem se držala bolj sama zase,mela prijateljice(nikol se z nikomer ne druzm izven sole bdw)ampak že takrat nisem vedela kako se nekomu "pribljižat".Zmeraj kadar me je nekdo objel,mi dal kompliment nisem vedla kako odreagirat( to se dogaja še zdaj ngl in ubistvu te drugi dojemajo kot da si brez čustev.Nekateri ljudje me opišejo da se obnašam kot Wensday).Nikol nisem bla problematična in ubistvu sem bila zelo neočitna.Ampak vprašanje je zakaj? Zato ker je pri puncah avtizem zelo zelo manj očiten kot pri fantih( baje da pr fantih zelo hitro ugotovijo tudi če je visokofunkcionalni ker imajo probleme z obnašanjem,izbruhe in delajo zelo očitne stvari).Punce z avtizmom pa se znajo odlično maskirat tako da ogromno žensk dobi diagnozo( ali pa je sploh ne dobi) šele v odrasli dobi.Tako da že takrat ko sem bila v vrtcu in še zdaj noben "normalen"človek ne bi moral ugotoviti da imam avtizem.Ampak sam v sebi zmeraj nekako čutiš da si drugačen.Zmeraj sem bila preveč občutljiva in si stvari preveč jemala k srcu.Na primer če mi rečeš da sem grda bom jaz razmišljala o temu še 1 teden in se bom veliko preveč sekirala.In potem če mi to rečes si bom ta pogovor še tko 100x predvajala v glavi.Jaz si socialne interakcije potem ko se zgodijo ponavljam in ponavljam v glavi ves čas in si izmišljujem izmišljene scenarije.V 7. razredu je prislo celo tako daleč da sem se začela pogovarjat sama s sabo.Dobesedno si jaz tudi ko so počitnice dogodke ki so se zgodili v šoli premlevam in premlevam v glavi in ko mi nekdo rece samo začni mislit ma kaj drugega ne morem.Tudi če bi šla ne vem tečt,pomivat posodo,gledat TV itd.jaz bom še vedno razmišljala o dogodkih ali pa si jih bom sama izmislila v svoji glavi.Tako da če te spoznam in si mi všeč( kot oseba) si lohk pripravljen da bom razmišljala o tebi in da boš verjetno tudi vključen v moje scenarije.Ali pa tudi če te ne maram boš brezplačno živel v moji glavi 24/7.Če mi nekdo reče nekaj v šali bom postala res zelo užaljena in si bom to vzela preveč dobesedno( da ne bo pomote znam razlikovati med šalami,srkazmom,metaforami itd. ampak tudi če vem da nekdo ne misli resno in da se samo heca me bo to užalilo in bom postala jezna).Dobesedno veliko ljudi me ne mara zato ker govorijo da sem tečna ampak fora je v tem,da se jst ful trudm da ne bi bla ampak ne morem zato ker me lahko včasih razburi že najmanjša istvar( npr.zadnjič sem se začela dret na svojga fotra ker je zamešal Seleno Gomez z neko drugo igralko).Veliko ljudi pravi da sem res preveč občutljiva in včasih mi je na nek način to zelo težko sprejet.Jst ful ne znam zaigrat svojih čustev.Na primer če sem v neki grupi ljudi in se vsi začnejo smejat če se to men ne zdi smešno se jst ne bom mogla začet smejat- tud prisilit se ne bom mogla.Al pa na primer jst mam doma psa k je še mladiček in vsi doma mi govorijo da naj se ga razveselim k ga vidm ampak sej jst sem vesela k ga vidm ampak ne znam tega pokazat in se potem počtm k da bi se mogla prsilt da sem ful vesela( da ne bo pomote jst kazem svoja čustva še posebej s tistimi ljudmi ob katerih še počutm prijetno ampak k mi nekdo reče na primer dej se mal nasmej al pa bodi vesela,navdušena jst tega ne morem.Kr ljudje k nimajo avtizma znajo nekok zaigrat veselje ampak mi tega ne moremo).Ogromni ljudji na primer mi reče da zgledam jezna,žalostna ali da grdo gledam ampak fora je v tem da se jst tega sploh ne zavedam.Vedno mam nek grd pogled tudi takrat ko popolnoma uživam in sem dobre volje zato ljudje takoj sklepajo da sem tečna,jezna nekateri celo rečejo da se pačim.Vcasih mi je ful neprijetno delat očesni stik z drugimi ljudmi zato,ker se počutim neprijetno.Ali pa ful velik ljudi reče da zgledam k da sm zamrznjena ali pa da bulim čeprov se ful trudm da ne bi.Je pa še ena stvar k vem da se dogaja tud nekaterim drugim avtističnim osebam(. ne vem za vse ampak poznam par primerov)- zavijanje z očmi.Ja vem da zveni ful nesmiselno in si mislte "kaj ta zdej govori" ampak zmeraj kadar pogledam v drugo smer ali pa pogledam gor in nato dol mi ljudje rečejo da zavijam z očmi ampak jaz se tega sploh ne zavedam v resnici( velik ljudi tud pravi da delam side eye ampak ubistvu sploh ne al pa se sploh ne zavedam nevem) ampak vem da se to dogaja še nekaterim drugim avtističnim osebam ne sam meni.
Glasni zvoki- jaz ne prenesem glasnih zvokov specifično če se nekdo dere.Jaz mam rada mir in tišino in če se nekdo dere,nori,pretepa jst tega ne morem prenašat( okej nebom lagala ampak na to ma ful velik vpliv tud moj C-PTSD).Če sem na primer na kakšnem koncertu me glasna muska ne moti ampak me pa izjemno moti če na primer v šoli al pa doma kej kričijo.Jst k sm doma sama v nekem prostoru npr. v dnevni sobi in če nekdo pride jst enostavno ne morem bit vec v tem prostoru.Enostavno me morem zato,ker jsm pac tko " kaj ti delas zdej kle to je moj prostor in moj cas zase".
Okej zdej bom nastevala neko ful čudne random stvari za katere sem šele nedavno ugotovila da so znaki avtizma.
Grizenje mokrih brisač- tega ne delam vec ampak k sm bla mejhna ubstvu se par let nazaj sem ful mela rada občutk grizenja mokrih brisač( tko rob).Vem da je ful čudno in da si zdej pomoje mislte da sm prizadeta ampak to sm delala in to naj bi bla avtisticna stvar.Ne propoznam sebe na slikah- ok to bo ful čudno izpadlo ker ne vem točno kako bi to opisala ampak ko vidim sliko vem da sem to jaz ampak na nek način se mi zdi kot da je to neka druga oseba.Kavbojke- mislm da vsaka avtistična oseba to razume.Rada nosm kavbojke ker se mi zdijo lepe ampak občutek na koži je tako zelo zelo neprijeten.
Včasih k sm v neki skupini ljudi in se začnemo smejat in se že vsi nehajo smejat in majo nazaj tist resen obraz ampak jst se še vedno smejim in pol zgledam k neka čudakinja in se moram dobesedno prisilit da se neham smejat da ne bodo misnli da sem še večja čudakinja.
Počasnejše procesiranje informacij- naprimer v šoli pr športu kadar moramo nekaj delat po skupinah in učiteljica razlaga navodila jaz ne razumem takoj in pol izpadem ful neumno in zmedeno ker ne vem kaj moram naredit.( bdw to je znak tudi ADHD)
Je iskreno še ful velik stvari ampak mislim da sm opisala bistvo.
Okej zdej bi pa rada prešla k temu zakaj točno avtizem sploh nastane.
Lahko nastane zaradi okoljskih dejavnikov( starost staršev še posebej zelo visoka starost očeta,zapleti pri porodu kot so pomanjkanje kisika med porodom,prezgodnji porod,prenizka porodna teža,izpostavljanje kakšnim določenim kemikalijam,če ima mama med nosečnostjo preveliko telesno težo itd.), v največ primerih pa je kriva dednost.Če ima en starš avtizem je možnost da ga bo imel tudi otrok 20%( jst)če ga imata pa oba starša je pa okoli 50%.Ampak tudi če ti nimaš avtizma ampak ga ima naprimer tvoj brat ali sestra ti še vedno nosiš avtistični gen in je potem moznost da ga bo imel tudi tvoj otrok.

Ok upam da vas ni to prevec dolgočasilo kr sm to pisala vec kot 3 ure in si res želim da bi bili ljudje ki imajo avtizem bolj razumljeni še posebej tisti ki ne zmorejo funkcionirati sami kr včasih je res težko biti v tako slabi kozi