Pilov blog
Hej,
to je moj novi blog. Vem izbrala sem si najbolj izvirno ime na svetu (np) ampak kaj hočemo. No kakorkoli. Tukaj sem registrirana en mesec drugače pa sem na pilovi spletni strani že pol leta. Danes bom povedala (v bistvu napisala) kako smo dobili naše hišne ljubljenčke. Imamo tri muce in psa.
Prvi dve muci smo dobili tisto poletje po tretjem razredu. Dobili smo ju pri mamini sodelavki, ki ima veliiiiiiiiiiiko mačk. Šli smo k njej in ko smo pozvonili nas niso pozdravile mačke ampak njihov pes:dog2::dog2::dog2:. Bil je tak majhen kuža in ko smo šli v hišo se je vsedel na moja stopala. Ker je imal dolgo dlako me je žgečkalo ampak sem mu pustila, da je bil tam. Mamina sodelavka nas je postregla z miljon stvarmi in nam dala sladkarije še za domov:joy::joy::joy:. Potem smo šli pa ven. Okoli nisem videla nobene mačke. Ko pa je mamina sodelavka nasula brikete v posode so kar naenkrat od povsod prihajale muce. Potem sem zagledala mojega. Bil je tako droben. Bel in rjavo oranžen. Sestrica si je tudi zbrala svojega mladička (bratec je bil še dojenček zato ni dobil mucke). Dali smo ju v šlatlo v katero smo zrezali luknje, saj še nismo imeli boksov. In smo se odpravili domov. Potem pa sem začutila nekaj kosmatega na vratu. Mucki sta spraskali škatlo in začeli iz prtljažnika plezati k nam. Vstavili smo se in na prtljažnik dali nekakšno pregrado, da nista mogli k nam. Ko smo prišli domov pa presenečenje... mucki sta bruhali in kakali v prtljažnik. Mislili smo da sta oba samički ampak veterinar je povedal da je moja Bela vbistvu Belko.
Drugega mucka (ki je bratov) smo našli pri vaških smetnjakih. Bilo jih je šest brez mamice. Na facebok smo dali ogla in ljudem oddali ostale mucke enega (samčka) smo pa vzeli zase. Bil je čisto shiran ampak sedaj je star tri leta in je pravi bajsi:joy::joy::joy:.
Našo psičko pa smo dobili pri očetovem prijatelju. Vsi smo si želeli psa ampak nismo se s tem prveč ukvarjali. Potem pa je prijatelj na neko sredo povedal da ima dva tedna stare mladičke labradorca. naslednji dan nam je oči to povedal in šli smo jih pogledat. Vsi drugi so bili že oddani tam sta bila samo dva. En samček, ki je bil rezerviran in naša mala čokoladna labradorka. Njen bratec je bil len ona pa je ves čas skakala po njem. Ko sem jo dvignila k sebi me je lizala po vratu. Hitro smo šli v trgovino za živali iskat vse potrebno naslednji dan pa smo jo prinesli domov.
Upam, da vam je bil blog všeč.:heart::heart::heart:
to je moj novi blog. Vem izbrala sem si najbolj izvirno ime na svetu (np) ampak kaj hočemo. No kakorkoli. Tukaj sem registrirana en mesec drugače pa sem na pilovi spletni strani že pol leta. Danes bom povedala (v bistvu napisala) kako smo dobili naše hišne ljubljenčke. Imamo tri muce in psa.
Prvi dve muci smo dobili tisto poletje po tretjem razredu. Dobili smo ju pri mamini sodelavki, ki ima veliiiiiiiiiiiko mačk. Šli smo k njej in ko smo pozvonili nas niso pozdravile mačke ampak njihov pes:dog2::dog2::dog2:. Bil je tak majhen kuža in ko smo šli v hišo se je vsedel na moja stopala. Ker je imal dolgo dlako me je žgečkalo ampak sem mu pustila, da je bil tam. Mamina sodelavka nas je postregla z miljon stvarmi in nam dala sladkarije še za domov:joy::joy::joy:. Potem smo šli pa ven. Okoli nisem videla nobene mačke. Ko pa je mamina sodelavka nasula brikete v posode so kar naenkrat od povsod prihajale muce. Potem sem zagledala mojega. Bil je tako droben. Bel in rjavo oranžen. Sestrica si je tudi zbrala svojega mladička (bratec je bil še dojenček zato ni dobil mucke). Dali smo ju v šlatlo v katero smo zrezali luknje, saj še nismo imeli boksov. In smo se odpravili domov. Potem pa sem začutila nekaj kosmatega na vratu. Mucki sta spraskali škatlo in začeli iz prtljažnika plezati k nam. Vstavili smo se in na prtljažnik dali nekakšno pregrado, da nista mogli k nam. Ko smo prišli domov pa presenečenje... mucki sta bruhali in kakali v prtljažnik. Mislili smo da sta oba samički ampak veterinar je povedal da je moja Bela vbistvu Belko.
Drugega mucka (ki je bratov) smo našli pri vaških smetnjakih. Bilo jih je šest brez mamice. Na facebok smo dali ogla in ljudem oddali ostale mucke enega (samčka) smo pa vzeli zase. Bil je čisto shiran ampak sedaj je star tri leta in je pravi bajsi:joy::joy::joy:.
Našo psičko pa smo dobili pri očetovem prijatelju. Vsi smo si želeli psa ampak nismo se s tem prveč ukvarjali. Potem pa je prijatelj na neko sredo povedal da ima dva tedna stare mladičke labradorca. naslednji dan nam je oči to povedal in šli smo jih pogledat. Vsi drugi so bili že oddani tam sta bila samo dva. En samček, ki je bil rezerviran in naša mala čokoladna labradorka. Njen bratec je bil len ona pa je ves čas skakala po njem. Ko sem jo dvignila k sebi me je lizala po vratu. Hitro smo šli v trgovino za živali iskat vse potrebno naslednji dan pa smo jo prinesli domov.
Upam, da vam je bil blog všeč.:heart::heart::heart:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Awwww.... Kok lepo!!! Spermljam in komaj čakam nov del. In seveda pozdravljem tvoje mucke in kužka!!! Lepo se imejte... JOJ, kok kjut!!!
Lepo bodi!
Lepo bodi!
2
https://www.pil.si/pilov-blog/objava/hermionin-blog-o-vsem-za-vse/5
Tudi ti si notri!!!
LYSM <3
Tudi ti si notri!!!
LYSM <3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Lepoooo:sparkling_heart:
Zdaj si prebrala vse dele tvojega bloga in je res super! Tako kot vse kar ti napišeš:ok_hand::ok_hand::kissing_heart:
Zdaj si prebrala vse dele tvojega bloga in je res super! Tako kot vse kar ti napišeš:ok_hand::ok_hand::kissing_heart:
0
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
