hej!:yum::wave:
Še vedno pišem o punčki Nonto in če vas zanima si poglejte 1. del. Na koncu bom povedala še kaj o moji novi kužiki Miri, ki sem jo pred kratkim dobila.:dog2:
5. dan
Ob šestih zjutraj me je zbudil glasen pok. vsi smo morali takoj ven, saj je vojska izvedela kje smo. hitro smo pospravili šotore in tekli naprej. Sploh nismo vedeli kje smo ali če gremo v napačno smer, samo tekli smo naprej. Ko smo bili prepričani, da za nami ni več vojakov, smo se zadihani ustavili. šele takrat sem videla punčko, ki je bila sama brez staršev in jokala. Prišla sem do nje in jo vprašala kaj je. Odgovorila mi je, da so njene starše ustrelili takrat zgodaj zjutraj. jaz sem ji povedala, da ni tako hudo in da sem jaz izgubila baico in teto. Skupaj sva hodili in se pogovarjali. Vsaj tako sem lahko pozabila na babico in teto. Punčki je bilo ime Emma. Zvečer smo našli lepo zatočišče v jami, kjer smo se utaborili. Z Emmo sva bili v enakem šotoru.
6. dan
Končno sem lahko spala dlje, ker ni bilo nobenega suma vojakov. Ko sem se zbudila sem spoznala še ostale otroke. To so bili Jack,ki je bil največji, anne, rickey, julia, lina in jacob. Odšli smo naprej in bila sem kar vesela, da sem lahko vse povedala prijateljem. Končno smo prišli do neke plaže in že je bil večer. Utaborili smo se in odšli spat.
7.dan
Vstati sem morala zgodaj, da nas mornarji nebi videli. Starši so napihnili gumijasti čoven in odpluli smo v morje. Valovi so bili veliki in zdelo se mi je, da sem dobila morsko bolezen. otroci smo bili v sredini, da nebi padli v morje. Kar naenkrat pa je prišel tako velik val, da so se starši prevrnili v morje. Vse se je tako hitro zgodilo. Klicala sem mamo a se ni oglasila. Začela sem jokati. Ni bilo toliko časa za jokanje morali skmo iti naprej. Ostali smo samo otroci. Zdaj je šlo za res. Jack (najstarejši) je rekel, da smo vsi izgubili starše in, da se zdaj moramo mi prebiti čez vse težave. Res mi je bilo hudo, nisem morala zapustiti moje mame, a smo šli naprej. videli smo mali otoček in se nastanili na njemu.Tako smo vsaj lahko zaspali, čeprav teško.
No to je bilo vse za to zgodbo, zdaj pa še opis Moje psičke Mire. Da jo malo bolj spoznate
STAROST: 4 mesece
KOLIKO JO IMAM RADA OD 1 DO 10: 1 000 000 000
KAJ IMA NAJRAJE: gledanje mene kako pišem bloge ( no zdaj me gleda )
NJEN VZDEVEK: štručka, porednica, sladoledek
NJEN OPIS: ima bel vrat, zlate nogice, rjavkaso/ mlečno telo
No to je ilo to za danes.
Čav čav
Še vedno pišem o punčki Nonto in če vas zanima si poglejte 1. del. Na koncu bom povedala še kaj o moji novi kužiki Miri, ki sem jo pred kratkim dobila.:dog2:
5. dan
Ob šestih zjutraj me je zbudil glasen pok. vsi smo morali takoj ven, saj je vojska izvedela kje smo. hitro smo pospravili šotore in tekli naprej. Sploh nismo vedeli kje smo ali če gremo v napačno smer, samo tekli smo naprej. Ko smo bili prepričani, da za nami ni več vojakov, smo se zadihani ustavili. šele takrat sem videla punčko, ki je bila sama brez staršev in jokala. Prišla sem do nje in jo vprašala kaj je. Odgovorila mi je, da so njene starše ustrelili takrat zgodaj zjutraj. jaz sem ji povedala, da ni tako hudo in da sem jaz izgubila baico in teto. Skupaj sva hodili in se pogovarjali. Vsaj tako sem lahko pozabila na babico in teto. Punčki je bilo ime Emma. Zvečer smo našli lepo zatočišče v jami, kjer smo se utaborili. Z Emmo sva bili v enakem šotoru.
6. dan
Končno sem lahko spala dlje, ker ni bilo nobenega suma vojakov. Ko sem se zbudila sem spoznala še ostale otroke. To so bili Jack,ki je bil največji, anne, rickey, julia, lina in jacob. Odšli smo naprej in bila sem kar vesela, da sem lahko vse povedala prijateljem. Končno smo prišli do neke plaže in že je bil večer. Utaborili smo se in odšli spat.
7.dan
Vstati sem morala zgodaj, da nas mornarji nebi videli. Starši so napihnili gumijasti čoven in odpluli smo v morje. Valovi so bili veliki in zdelo se mi je, da sem dobila morsko bolezen. otroci smo bili v sredini, da nebi padli v morje. Kar naenkrat pa je prišel tako velik val, da so se starši prevrnili v morje. Vse se je tako hitro zgodilo. Klicala sem mamo a se ni oglasila. Začela sem jokati. Ni bilo toliko časa za jokanje morali skmo iti naprej. Ostali smo samo otroci. Zdaj je šlo za res. Jack (najstarejši) je rekel, da smo vsi izgubili starše in, da se zdaj moramo mi prebiti čez vse težave. Res mi je bilo hudo, nisem morala zapustiti moje mame, a smo šli naprej. videli smo mali otoček in se nastanili na njemu.Tako smo vsaj lahko zaspali, čeprav teško.
No to je bilo vse za to zgodbo, zdaj pa še opis Moje psičke Mire. Da jo malo bolj spoznate
STAROST: 4 mesece
KOLIKO JO IMAM RADA OD 1 DO 10: 1 000 000 000
KAJ IMA NAJRAJE: gledanje mene kako pišem bloge ( no zdaj me gleda )
NJEN VZDEVEK: štručka, porednica, sladoledek
NJEN OPIS: ima bel vrat, zlate nogice, rjavkaso/ mlečno telo
No to je ilo to za danes.
Čav čav
Odgovori:
Moj odgovor:
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Zamenjala me je
Ojla,
js se grozn počutm. Moja zlo dobra frendica (A) se je začela ful velik družt z najino sošolko (B). Pač prej sva se midve z A velik družle pa to sam zdej pa se skos onidve družta, mene ma pa bl za zravn. Ne morm se z njima pogovarjat, ker mata svoje fore in svoje teme o kerih se pogovarjata js pa nevem za kaj se gre. Pa ful velikrat se dobita po šoli mene pa nikol ne povabta zravn. Dobivata se dokaj blizu mene, pač je neki hoje ampak moj dom je prbl. na pol poti iz šole do tam in onidve to vesta (sam js grem loh peš do doma, do tja pa je treba z busom). Večkrat sm probala namignt, da sm js tm blizu ko sta/smo se pogovarjale o tem pa me nikol ne povabta zravn. A živi na drugem koncu mesta, B pa je iz druzga kraja, torej sm js najbližje izmed ns. Zdej sta začele še s skupnim projektom h keremu me (itak) tud nista povable in tko se bosta zdej še bl zbližale. Ko je enkrat ena druga frendica mela zabavo, sta se skupi prpeljale in sta skupi šle nazaj (starši od B so peljal še A do doma), men nista to niti omenle. Res sta si zmeri bližje, A pa je bla moja edina frendica, s kero sm se loh bl deep pogovarjala, z drugimi se ne morm (sm probala, pa ne gre). Res nevem, kaj naredit.
js se grozn počutm. Moja zlo dobra frendica (A) se je začela ful velik družt z najino sošolko (B). Pač prej sva se midve z A velik družle pa to sam zdej pa se skos onidve družta, mene ma pa bl za zravn. Ne morm se z njima pogovarjat, ker mata svoje fore in svoje teme o kerih se pogovarjata js pa nevem za kaj se gre. Pa ful velikrat se dobita po šoli mene pa nikol ne povabta zravn. Dobivata se dokaj blizu mene, pač je neki hoje ampak moj dom je prbl. na pol poti iz šole do tam in onidve to vesta (sam js grem loh peš do doma, do tja pa je treba z busom). Večkrat sm probala namignt, da sm js tm blizu ko sta/smo se pogovarjale o tem pa me nikol ne povabta zravn. A živi na drugem koncu mesta, B pa je iz druzga kraja, torej sm js najbližje izmed ns. Zdej sta začele še s skupnim projektom h keremu me (itak) tud nista povable in tko se bosta zdej še bl zbližale. Ko je enkrat ena druga frendica mela zabavo, sta se skupi prpeljale in sta skupi šle nazaj (starši od B so peljal še A do doma), men nista to niti omenle. Res sta si zmeri bližje, A pa je bla moja edina frendica, s kero sm se loh bl deep pogovarjala, z drugimi se ne morm (sm probala, pa ne gre). Res nevem, kaj naredit.
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(187)
Srednje.
(137)
Ni mi všeč.
(37)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
ej ful je dobr men je vsec ker ni vec raka ...
ej ful je dobr men je vsec ker ni vec raka ...